Ponedeljek, 17. 6. 2019, 18.55
5 let, 6 mesecev
PIC z usmerjanjem migrantov na meji po oceni tožilstva ni zagrešil kaznivega dejanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Ravnanje PIC nevladnih organizacij, katerega predstavniki so zlasti lani na južni meji pogosto usmerjali nezakonite migrante in jim svetovali, kako ravnati v policijskih postopkih, po oceni vrhovnega državnega tožilstva ne predstavlja suma kaznivega dejanja, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal notranji minister Boštjan Poklukar.
Poslanec SDS Branko Grims je v vprašanju na seji DZ med drugim opozoril na ravnanje Pravno-informacijskega centra (PIC) nevladnih organizacij, katerega predstavniki po njegovih besedah migrantom aktivno pomagajo pri zlorabah azilnega postopka. Po njegovem mnenju je najbolj sporno, da vlada takšne organizacije sploh financira, vprašal pa je tudi, kako in kdaj se bo proti njim ukrepalo.
Poklukar je v odgovoru potrdil, da je policija v letu 2018 zaznala aktivnejšo vlogo omenjene nevladne organizacije v najavah nezakonitih migrantov. Predstavniki nevladne organizacije so policiji sporočali lokacije nezakonitih prehodov meje migrantov in po elektronski pošti pošiljali njihove poimenske sezname in informacije o njihovem zdravstvenem stanju.
Tožilstvo ugotovilo, da ne gre za kaznivo dejanje
Tudi migranti so v pogovorih potrdili, da jih je predstavnik nevladne organizacije usmerjal, jim delil letake z navodili in jih poučeval, kako ravnati v policijskih in drugih postopkih. V zvezi z ravnanjem nevladne organizacije je policija podala poročilo na pristojno okrožno državno tožilstvo, ki dopolnitve od policije ni zahtevalo, je povedal minister.
V še enem primeru je policijska uprava zaprosila okrožno državno tožilstvo za mnenje o morebitnem obstoju suma storitve kaznivega dejanja. Tožilstvo je ocenilo, da v konkretnem primeru ne gre za obstoj suma storitve kaznivega dejanja, temveč gre za pripravljalna dejanja, ki niso kazniva, je pojasnil Poklukar.
Policija se je z vprašanjem, ali bi lahko šlo v omenjenih primerih za uradno pregonljiva kazniva dejanja, obrnila tudi na vrhovno državno tožilstvo. To je soglašalo z mnenjem okrožnega, da ne gre za kaznivo dejanje, je pa v mnenju izpostavilo možnost obstoja kaznivega dejanja pod določenimi pogoji v primerih, ko ne bi šlo za humanitarno dejavnost, ampak bi bil cilj premoženjska korist, je še povedal.
