Pet stvari, ki jih morate vedeti o referendumu o arhivih

Vprašanje na referendumu se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 28. januarja 2014?"

Odgovarjamo na pet vprašanj o referendumu.

Bodo arhivi bolj zaprti ali bolj odprti?

V opozicijski SDS pravijo, da zakon uvaja tako imenovano anonimizacijo, torej prekrivanje občutljivih osebnih podatkov, zaradi česar se bodo postopki predaje gradiva močno zavlekli. "Udbovsko gradivo ima približno tri milijone strani. V letu 2006 sem škatlo dobil pravzaprav naslednji dan," na spletni strani največje opozicijske stranke razlaga publicist Igor Omerza.

Na ministrstvu za kulturo Uroša Grilca temu oporekajo in pravijo, da mora po veljavnem zakonu iz leta 2006 o vsakem gradivu z občutljivimi osebnimi podatki, ki je pridobljeno s kršenjem človekovih pravic, torej tudi za udbovsko gradivo, odločati arhivska komisija. Po novem zakonu pa naj bi bilo občutljivo gradivo dostopno takoj po tem, ko arhiv preveri, ali vsebuje občutljive osebne podatke, in te podatke anonimizira.

Za kakšne osebne podatke gre?

V veljavnem zakonu gre za občutljive osebne podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu osebe, njenem političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu v kazensko evidenco ali izbrisu iz nje in o biometričnih značilnostih, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Ti podatki so lahko dostopni 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe.

Vladna novela zakona kot občutljive podatke našteva informacije o zdravstvenem stanju, spolnem življenju, žrtvah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, o zakonski zvezi, družini in otrocih, verskem prepričanju in o etnični pripadnosti. Tu so še podatki o storilcih kaznivih dejanj in prekrškov – razen tistih, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu. Podatki so lahko dostopni 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe.

V primeru kakšnega rezultata bo vladni zakon padel?

V skladu z novo referendumsko zakonodajo mora proti zakonu glasovati večina udeležencev referenduma, hkrati pa mu mora nasprotovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Ker je vseh volivcev nekaj manj kot 1,71 milijona, bi moralo proti zakonu na referendumu glasovati najmanj okoli 340 tisoč volivcev.

Kaj to pomeni? Koliko glasov sta dobili največji stranki na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2011?

Pozitivna Slovenija je prepričala nekaj več kot 314 tisoč volivcev, SDS pa nekaj manj kot 289 tisoč.

Kakšna je bila udeležba na zadnjih referendumih?

Referenduma o družinskem zakoniku se je udeležilo nekaj več kot 518 tisoč volivcev, proti vladnemu zakonu jih je glasovalo skoraj 280 tisoč.

Junija 2011, nekaj mesecev pred padcem vlade Boruta Pahorja, se je trojnega referenduma udeležilo okoli 690 tisoč volivcev.

Proti pokojninski reformi je glasovalo 495 tisoč volivcev, proti arhivskemu zakonu 481 tisoč, proti zakonu o preprečevanju dela na črno pa 517 tisoč volivcev.