Ogljična valuta za manj revščine?

V knjigi, katere slovenski prevod so danes predstavili pri Založbi Sanje, avtorica Margit Keneedy opisuje številne primere, ko je (bil) denar kot menjalno sredstvo v drugačni rabi, kot je danes. Kot alternative obstoječemu monetarnemu sistemu predstavlja načine, kot so družbeno odgovorno vlaganje in pregledno bančništvo, časovne banke (te so pred leti uspešno zaživele tudi v Sloveniji), različne sisteme blagovno-storitvenih menjav, ki so kot "vzporedna valuta" uveljavljene že po vsem svetu.

Zdravstvena in izobraževalna valuta Margit Kennedy predlaga tudi nekaj denarnih konceptov, ki do zdaj še niso bili preizkušeni v praksi, a bi lahko po njenem precej spremenili razmerje med bogatimi in revnimi.

Med drugim predstavlja koncept tako imenovane "izobrazbene valute", nekakšen dobropis, ki bi socialno šibkejšim otrokom omogočal, da si plačajo šolanje. Podobno bi delovala zdravstvena valuta, s katero bi spodbujali predvsem k preventivi v zdravstvu: "Namen uvedbe komplementarne zdravstvene valute je izboljšati domačo oskrbo in nagraditi preventivne ukrepe, kot so pregledi za zgodnje odkrivanje bolezni, sodelovanje v preventivnih vadbenih tečajih in podobno." Ljudje, ki sodelujejo v teh dejavnostih ali skrbijo za nekoga na domu, bi prejeli zdravstveni bonus, s katerim bi si znižali premijo zdravstvenega zavarovanja. Bonus bi lahko uporabili za plačilo storitev in proizvodov, ki spodbujajo bolj zdravo življenje, predlaga avtorica knjige.

Plačana pravica do ogljičnih izpustov? Kot enega od zanimivejših konceptov, ki bi lahko vsaj delno zamenjali klasični denar kot menjalno sredstvo, avtorica knjige predstavlja tudi tako imenovano "ogljično valuto". "Če bi vsakomur podelili zakonsko zagotovljeno individualno lastništvo nad delom našega skupnega ozračja in bi vsi pridobili enake pravice do uporabe, bi tudi pravice do izpustov postale univerzalno zagotovljen prihodek. Tako bi vse ljudstvo na Zemlji od rojstva do smrti postavili v enakopraven finančni položaj vsaj na področju izpustov."

Sredstva iz "ogljične valute" sicer ne bi bila visoka, vendar pa bi po mnenju avtorice knjige preprečevala revščino in zmanjševala prepad med bogatimi in revnimi. Od zagotovljenih emisijskih prihodkov bi imela namreč korist predvsem ekonomsko šibkejša gospodinjstva. "Če na primer Severnoafričan proizvede nekaj manj ogljikovih izpustov kot Zahodnoevropejec, lahko svoje neizkoriščene pravice do izpustov proda v Zahodno Evropo. Gre za prerazporejanje denarja glede na okoljsko zavest. S takšno pravičnejšo razdelitvijo prihodkov bi pripomogli k enakovrednejšim življenjskim razmeram, posredno bi lahko celo pomagali omejiti rast prebivalstva," predlaga Margit Kennedy, avtorica knjige Zavzemimo denar – Pot v ekonomski sistem, v katerem bomo vsi zmagovalci.