Odšli z dopusta, prišli s kačo

Vsekakor neprijetna situacija, a tudi resnična, o njej je govoril Griša Planinc, ki je poleg Vesne Cafuta idejni oče Kačofona. Gre za telefon, namenjen prav vsakemu, ki se sreča s kačo in ne ve, kako ravnati v takšnih primerih: tistim, ki želijo vedeti, ali je kača, ki so jo srečali, strupena, pa tudi tistim, ki jih plazilci zanimajo in bi jih radi bolje spoznali. Telefon, ki je prvič zazvonil leta 2007, letno pokliče do 200 oseb, letos pričakujejo celo rekord: do zdaj so imeli že 165 klicev! Sezona kač je namreč od aprila do oktobra, zato takrat Kačofon, ki deluje pod okriljem Herpetološkega društva, najbolj zvoni.

Denar iz lastnega žepa Njihova osnovna naloga je svetovati, po sili razmer pa tudi posredujejo, a se soočajo z veliko težavo: sredstva za svoje delovanje dobivajo prek projektov, ker želijo, da je storitev za klicatelje brezplačna. Država jim ne da nič. "Vsi imamo svoje obveznosti, časa je malo, ljudi tudi, zato pred posredovanjem preverimo, kakšne so možnosti, da kačo ulovimo. Včasih pridemo tudi, če so ljudje fobični, čeprav kače ni več," je Planinc razložil težavo Kačofona. Ravno se je iztekel eden od projektov in ostali so brez finančne pomoči, torej brez denarja za intervencije. Denar bo šel kot že ničkolikokrat prej iz lastnega žepa.

Kače ščiti zakon – jih ščitimo pravilno? Vse domorodne vrste kač so zavarovane, zato je njihovo vznemirjanje, zadrževanje v ujetništvu, pobijanje, trgovanje z njimi ter uničevanje njihovih življenjskih prostorov prepovedano, a ljudje precej slabo poznajo zakonodajo s tega področja. Kdor želi kačam pomagati, se mora zavedati, da gre za občutljive živali, ki jih ob nepravilnem ravnanju zlahka poškodujemo ali celo ubijemo. "Včasih gasilci kačo, v nameri da bi jo podhladili, popršijo z ohlajenim ogljikovim dušikom, kar ponavadi pripelje do ozeblin," razlaga primere poškodb.

Tudi mišljenje, da se kače kar "naenkrat" pojavijo v okolici naših domov, ne vzdrži. Kače na tistem območju zagotovo živijo že dalj časa. Ker pa živijo skrito življenje, ni nujno, da bi jih opazili. Če ne gre za strupenjače, kač ni treba odstranjevati iz okolice človeških bivališč, a zaradi strahu klicateljev ponavadi naredijo kompromis in jo preselijo v zanjo primerno okolje "čim dlje od ljudi in čim bližje mestu najdbe".

Modras sredi stanovanjsko-poslovnega kompleksa Včasih so najdbe kač zavajajoče, zgodi se namreč, da lahko kače v novo okolje hote ali nehote zanese človek. Enkratne najdbe vrst, na območjih, kjer do zdaj še niso bile zabeležene, so tako vselej vprašljive. Pred kratkim se je tako zgodilo, da je enemu od klicateljev po vrnitvi z dopusta v hrvaški Istri iz avta prilezel 1,5 metra dolg progasti gož, ki pri nas živi zgolj na Obali. "Če bi ga našli v Portorožu, bi bil zelo vesel, menil bi, da je tam po naravni poti." Zanimivih situacij imajo cel kup, pravi ljubitelj kač, med njimi tudi povsem nepojasnjeno najdbo mladiča modrasa v strnjenem stanovanjsko-poslovnem kompleksu v središču Ljubljane.