Od krokodilskih lobanj do vietnamskih zdravil s kačami

Počitnice v oddaljenih krajih marsikdo želi okronati z nekim posebnim spominkom, ki mu bo še dolgo vzbujal spomine na prijetne dneve v eksotičnih krajih. Toda pozor – kar je nekje morda dovoljeno ali se vsaj ne preganja, je lahko v našem delu sveta v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in lahko kršitelja celo spravi do kazenskega pregona.

Zaščiteni so tudi medved, volk, ciklama, korale, orhideje, kaktusi …

Ena izmed teh konvencij je CITES ali Konvencija o preprečevanju mednarodne trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Konvencija varuje več kot 33 tisoč živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi 150 vrst, ki živijo v Sloveniji – medveda, volka, sokola selca, črno murko, navadnega zvončka, ciklamo …

Konvencijo so sklenili leta 1975, v Sloveniji pa jo izvajamo od leta 2000. Do danes jo je sprejelo devet desetin vseh držav sveta, čeprav je povsod ne izvajajo enako dosledno. Zajema tako žive in mrtve živali in rastline kakor tudi dele in izdelke iz njih.

Kljub tej zaščiti pa skoraj tisočim vrstam živali in rastlin grozi izumrtje zgolj zaradi čezmerne trgovine z njimi. Le zmanjšano povpraševanje po tovrstnih izdelkih bo vlilo novo upanje za ogrožene vrste.

Preventiva je pomembnejša od ukrepanja

Cariniki na ljubljanskem letališču, ki se s temi kršitvami pri nas najpogosteje srečujejo, zato veliko svojega časa in truda namenjajo ozaveščanju o pomenu ohranjanja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, kjer postrežejo tudi z zelo praktičnimi nasveti, katerih predmetov se je treba izogibati, če ne želimo priti navzkriž z omenjeno konvencijo. Pripravijo predstavitve in učne ure za zainteresirane vseh starosti, tudi šolske skupine so njihovi redni obiskovalci – vsako leto se jih zvrsti več kot 50.

Prizadevanja so že obrodila sadove, zadovoljno ugotavljajo, saj se število kršitev zmanjšuje. Poleg tega pa so danes z internetom viri informacij še veliko bolj dosegljivi, zato je, pravijo, opravičil za nepoznavanje pravil danes veliko manj kot pred leti.

Ne le zaščitene živali in rastline, tudi izdelki iz njih

Med izdelki iz zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst, ki se v prtljagi ali v pošiljkah najpogosteje znajdejo brez ustreznih predpisanih listin v skladu s konvencijo CITES, so kože in usnjeni izdelki iz kuščarjev, kač in krokodilov, nakit in okrasni predmeti iz slonovine, želvovine in koral, razne lovske trofeje ter kaviar jesetrovk. Iz azijskih držav velikokrat prihajajo izdelki tamkajšnje tradicionalne medicine, ki vsebujejo dele zaščitenih živali.

V nasprotju s konvencijo CITES se na evropskih mejah pojavijo tudi žive živali in rastline: opice, papige, kuščarji, želve, orhideje, kaktusi … V negotovih primerih se je treba pozanimati pred uvozom, saj obstajajo primeri, recimo pri školjkah, ko sta si dve vrsti zelo podobni, a je ena zaščitena, druga pa ne.

Večina zasežene tradicionalne azijske medicine izvira z jugovzhoda te celine – Vietnama, Kitajske in Tajske. Ta steklenička ni izjema. Neredko se zgodi, da naivnim kupcem iz Evrope in Amerike prodajo isti pripravek za različne namene, razlika je običajno samo v nalepki.

Med živalskimi vrstami, ki jih varuje konvencija CITES, sta tudi medved in volk, ki ju lahko najdemo tudi v slovenskih gozdovih. Trofeja medveda je bila zasežena potniku, ki je prihajal iz Bosne in Hercegovine.

Krokodili so najpogosteje žrtve tistih, ki iz njihove kože želijo narediti denarnice, torbice in podobne predmete, a neredko so predmet nedovoljenega poželenja tudi njihove kosti. Ta nesrečnež je na Brniku končal svojo pot iz ene od krokodilskih farm v jugovzhodni Aziji.

Dokler je povpraševanje po predmetih iz prepovedane krokodilje kože veliko, toliko časa krivolovci v tem vidijo veliko priložnost. Le ozaveščanje, ki bo zmanjšalo tovrstno povpraševanje, bo odločilno vplivalo na nadaljnje manjšanje števila kršitev.

Podobno slabo kot krokodilom se godi tudi kačam, zlasti pitonom, katerih izdelke kljub prepovedim in zagroženim kaznim petičneži še vedno želijo imeti v svoji garderobi. Te športne čevlje so našli pri potniku, ki je prihajal iz Tajske, kjer si jih je za 150 ameriških dolarjev (današnjih 133 evrov) naročil po meri.

Že res, da je napadalni povodni ali nilski konj za človeka ena od najnevarnejših živali na Zemlji, a je vendarle na seznamu zaščitenih živali, katerih obstoj je ogrožen. Nepridipravi njihovo zobovje prodajajo na črnem trgu kot eksotično okrasje. Te zobe so nezakonito prodali potniku, ki je priletel iz Južnoafriške republike.

Potnik iz Indonezije, ki so mu zasegli to kitovo vreteno, se je zagovarjal, češ da je kit nasedel in da je to zgolj pobral na plaži. A tudi to ni dovoljen promet, kajti če bi bil, bi imeli krivolovci to lahko vedno za priročen izgovor.

Konvencija CITES varuje tudi izdelke, ki vsebujejo dele ali ekstrakte iz ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Izdelki tradicionalne azijske medicine velikokrat ne spoštujejo konvencij o varovanju ogroženih vrst, zato so tovrstni zasegi najpogostejši pri potnikih iz vzhodne Azije, zlasti Vietnama in Laosa.

Pri kaviarju lososa, ki je v ta namen največkrat gojen, ni nobenih omejitev, povsem drugače je pri kaviarju jesetrovk, katerega promet je zelo omejen – in zato petičnežem toliko bolj privlačen. Pri tem, kot tudi pri marsičem drugem, velja splošen nasvet: če prodajalec nekaj nudi pod mizo, je s tem skoraj zagotovo kaj narobe. Tovrstni zasegi so najpogostejši pri potnikih iz držav nekdanje Sovjetske zveze.

Na videz nedolžen okrasni predmet, katerega prva asociacija je kokosova lupina, pa je moral svojo pot iz Brazilije končati na Brniku. Razlog: zgornji okrasni del je narejen iz lusk in kosti zaščitene ribe Arapaima Gigas, ki v naravi živi izključno v Braziliji.

Tej zaščiteni školjki iz Karibov je nepoznavalcem zelo podobna druga školjka, ki ni na seznamu CITES – loči ju predvsem barva notranjosti, ki je pri tej zaščiteni nekoliko bolj rožnata. Previdnosti zato ni nikoli odveč.

Še en zaseg iz Sudana. Primer, ko se osebke dragocenih zaščitenih živalskih vrst uporabi tudi za bizarne predmete.

Nepoznavanje, da gre za zaščiteno vrsto, pri koralah res ne more biti več opravičilo. Vse korale so zaščitene, četudi jih najdete prostoležeče na plaži in niso tako lepe kot ta dva primerka, ki so ju zasegli tujim državljanom, ki so Slovenijo zgolj prečkali. Kupili so ju kar na pomolu pod pultom.

Sudan je eno od izhodišč za nedovoljene predmete in okrase iz slonovine. Sloni so poleg divjih mačk in še nekaterih drugih živali najbolj zaščitena živalska vrsta.

Tudi ta nakit iz slonovine so zasegli potniku, ki je pripotoval iz Sudana. Zaradi teh majhnih koščkov nakita, ki se ga bo nekdo morda kmalu celo naveličal, je neki krivolovec ubil največjo kopensko žival na našem in edinem planetu Zemlja in tako slone še bolj izpostavil tveganju izumrtja. Komu se to lahko zdi vredno?

Tudi kaktusi so zavarovana rastlinska vrsta, zato je bilo tudi to olesenelo steblo kaktusa zaseženo, saj ga v prtljagi potnika iz Mehike ni spremljala ustrezna dokumentacija v skladu s konvencijo CITES.

V prtljagi potnikov, še bolj pa v prejetih pošiljkah, se pojavljajo ponaredki. Prepoznajo jih po očitnih odstopanjih v kakovosti izdelave ali po sumljivo nizkih deklariranih vrednostih, zato cariniki svarijo: če je nekaj preveč poceni, nekaj najbrž ni prav. Končno presojo o morebitnih kršitvah intelektualnih pravic pa vedno podajo izvedenci lastnika morebitno prizadete blagovne znamke – več o tem v eni od naslednjih zgodb.

Svojo zgodbo za kdaj drugič so si zaslužili tudi triletni Karlo ali kakšen od drugih njegovih štirinožnih kolegov v službi carine, ki jim prepovedane snovi ne morejo uiti.

Čeprav carino mnogi vidijo le kot polnilca državnega proračuna, je to pomanjkljiva in neupravičena opredelitev. Ne le zato, ker so carine prihodek Evropske unije, in ne posamezne države članice (DDV ob uvozu pa je prihodek posamezne države), temveč zato, ker je njihovo poslanstvo med drugim tudi varovanje zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolja, kulturne dediščine in intelektualne lastnine, kar pri širši javnosti pogosto ostane spregledano.