Objavljamo dokumente: zakaj Robert Golob toži KPK in kako mu ta odgovarja

"Ker je bil predsednik Komisije Robert Šumi izločen iz obravnavanja in odločanja v zadevi, ki se vodi pred Komisijo zoper Roberta Goloba zaradi suma kršitve integritete, v predmetni zadevi tudi ne bi smel odločati o zahtevi Roberta Goloba za izločitev namestnika predsednika Simona Savskega. Ker je o tem odločal, kar izhaja iz izpodbijanega sklepa, čeprav bi moral biti izločen, je podana bistvena kršitev določb postopka," je v tožbi zapisal Golobov odvetnik Stojan Zdolšek in dodal, da je zato "izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, kar terja odpravo izpodbijanega sklepa v celoti".

Kot piše v obrazložitvi zahteve za izločitev Savskega, je obravnavana oseba, torej premier Robert Golob, novembra lani zasledila Reporterjev članek, v katerem je objavljen tudi naslednji zapis Savskega na Facebooku o postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušiča: "Levi ali desni, to se dogaja, ko se politika vmeša v policijo. Potem se bodo pa spet pritoževali, ko ne bo preiskanih kaznivih dejanj, ko bodo smrtne prometne nesreče in ko bo več kršitev javnega reda in miru. Deset in več let bo trajalo, da spet pride do profesionalizacije policije. Kdo kvaliteten pa bo hotel delati v takem sranju." 

Zdolšek: Savski in Bobnarjeva imata očitno isti interes

"Očitno je zasebni interes gospoda Simona Savskega ta, da bi moral biti za direktorja policije imenovan gospod mag. Boštjan Lindav, kar je bila tudi želja bivše ministrice za notranje zadeve, gospe mag. Tatjane Bobnar. To bi naj po njenem bilo tudi jabolko spora med njo in predsednikom vlade, zaradi česar je gospa Bobnar podala prijavo na KPK. Očitno se v javnosti takšen zasebni interes dojema, kot da je podan videz, da vpliva ali bi lahko vplival na njegovo nepristranskost in objektivnost pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov v zvezi z obravnavano zadevo. Vzbujanje videza, da zasebni interes Simona Savskega vpliva ali bi lahko vplival na njegovo nepristranskost in objektivnost, je še toliko bolj očitno, če upoštevamo še dejstvo, da KPK razpolaga s pojasnili gospoda Lindava (dva uradna zaznamka z dne 7. 12. 2022 in z dne 18. 7. 2023) in da bo Komisija z njim morala opraviti razgovor, v kolikor ga še ni v predhodnem postopku, kar pa obravnavani osebi ni znano, ker ji še do zdaj ni bil dovoljen vpogled v spis," pojasnjuje Zdolšek, a je KPK njegovo zahtevo zavrnila.

Kaj pravijo na KPK?

Na KPK so nam pojasnili, da je tožba, ki jo je vložil Golob, njegova pravica, v zvezi s tem, kaj je motiv za to dejanje oziroma za samo zahtevo za izločitev, pa so nas usmerili na premierja. "Postopek preiskave, ki ga vodimo zoper predsednika vlade dr. Roberta Goloba v omenjeni zadevi, je sicer že začasno prekinjen zaradi razlogov, ki smo jih javnosti pojasnili v januarju (zaradi interesov predkazenskega postopka). Vložitev tožbe je dodaten faktor pri nadaljevanju postopka, saj je ta zdaj poleg prenehanja prej omenjenih razlogov za začasno prekinitev postopka odvisen tudi od odločitve sodišča o tožbi zoper sklep Komisije," so zapisali.

Na vprašanje, zakaj je predsednik KPK Robert Šumi kljub izločitvi iz postopka sodeloval pri odločanju o izločitvi Simona Savskega, pa so odgovorili:

"Komisija je o izločitvi namestnika predsednika Komisije Simona Savskega odločala v ločenem postopku, torej ne znotraj postopka - preiskave, ki ga vodi zoper predsednika vlade. Tako je odločila strokovna služba Komisije, pa tudi namestnik predsednika Komisije David Lapornik, ki so na podlagi temeljito pregledane dokumentacije predsedniku Komisije dr. Robertu Šumiju obrazloženo utemeljili, da za odločanje o zahtevi za izločitev ni potreben vpogled v spis v zadevo, v kateri Komisija vodi preiskavo zoper predsednika vlade. Predsednik Komisije namreč do zdaj ni nikdar vpogledoval v spis, niti nima dostopa, in tako bo tudi v prihodnje, saj smo na Komisiji zavezani profesionalnosti, zato vnaprej zavračamo vsakršna morebitna namigovanja, da je z odločanjem o izločitvi prišel v stik z dokumentacijo v zadevi, iz katere je sicer izločen. Komisija je o zahtevi za izločitev, če želi nadaljevati postopek, morala odločiti, saj je kolegijski organ, ki lahko odločitve sprejema le ob prisotnosti vsaj dveh (od treh) članov senata. Predsednik Komisije je tako o zahtevi za izločitev odločal tudi zaradi interesa postopka, saj menimo, da je v javnem interesu, da se ta čim prej nadaljuje in tudi zaključi."

Odvetnik Stojan Zdolšek je policijo prosil za pojasnilo, zaradi katerega kaznivega dejanja teče predkazenski postopek zoper Roberta Goloba. Foto: Matjaž Tavčar

Zdolšek: To kaže na zlorabo policije v politične namene

Zdolšek se je z dopisom obrnil tudi na Policijsko upravo Ljubljana, in sicer zaradi Reporterjevega članka, iz katerega pravi, da je izvedel, da Policijska uprava Ljubljana zoper Goloba vodi predkazenski postopek na podlagi ovadbe Tatjane Bobnar.

"Iz vsebine članka je razvidno, da bi naj bila ga. mag. Tatjana Bobnar v preteklosti dolga leta zaposlena na Policijski upravi Ljubljana, bila bi naj celo namestnica direktorja Policijske uprave Ljubljana. Predkazenski postopek bi naj vodila specializirana enota za preiskovanje gospodarske kriminalitete. Navedeno mi kot pooblaščencu zbuja dvom v pošteno obravnavo ovadbe, še posebej glede na to, da iz navedenega članka izhaja, da predkazenski postopek poteka že eno leto," je zapisal Zdolšek in dodal:

"Kot odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami si namreč ne predstavljam, kako bi lahko pogovori med predsednikom vlade in ministrom iz iste vlade vsebovali znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in s katerim bi se morala ukvarjati specializirana enota za gospodarski kriminal. Kako je mogoče, da vodi predkazenski postopek ravno policijska uprava, na kateri je bila prijaviteljica namestnica direktorja?! Avtor članka tudi navaja, da bo Policijska uprava Ljubljana podala ovadbo zoper dr. Roberta Goloba ravno pred volitvami v Evropski parlament, kar nakazuje na politično obračunavanje in zlorabo policije v politične namene s strani določenih omrežij."

"Glede na dosedanje povezave, ki so se pokazale v postopku pred KPK, na primer prijateljstvo predsednika KPK, ki je bil v preteklosti tudi zaposlen na policiji, z gospo mag. Tatjano Bobnar, v policiji je bil zaposlen tudi član senata g. Simon Savski, zaposlitev ga. Tatjane Bobnar in vodje njenega kabineta kot ministrice za notranje zadeve v Uradu predsednice RS, ki imenuje člane senata KPK, izjave predsednika KPK in predsednice RS v medijih, sumimo, da je v postopku zoper našega klienta kršen 3. člen Kodeksa policijske etike in njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Zaradi varovanja pravic mojega klienta vas vljudno prosim za obrazloženo pojasnilo o tem, kako je v konkretnem primeru zagotovljeno profesionalno, strokovno in neodvisno vodenje predkazenskega postopka. Hkrati vas vljudno prosim, da nas obvestite, zaradi katerega kaznivega dejanja teče predkazenski postopek," je sklenil Zdolšek.

KPK na podlagi mnenja tožilstva ustavila postopek zoper Goloba

Kot je znano, je KPK zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v zvezi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve uvedla preiskavo proti premierju Robertu Golobu.

Zaradi Zdolškove zahteve po vpogledu v spis je KPK nato postopek zoper Goloba začasno prekinila, ker tožilstvo, ki v isti zadevi prav tako vodi postopek, meni, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa KPK škodovalo interesom predkazenskega postopka. Postopek zoper Goloba na tožilstvu je sicer prevzela tožilka Blanka Žgajnar.