Torek, 13. 4. 2021, 11.18
3 leta, 7 mesecev
Začetek samotestiranja v šolah že ta petek #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,15
34
Namen samotestiranja v šolah je vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu s šolanjem v živo. Samotestiranje se bo po odločitvi stroke izvajalo v šolah pred začetkom pouka, je na današnji novinarski konferenci o covid-19 pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Samotestiranje traja približno 15 minut. Ta petek se bodo prvi testirali dijaki, nato po bo testiranje potekalo enkrat tedensko, ob ponedeljkih.
Državni sekretar Franc Vindišar je predstavil postopek samotestiranja v osnovnih in srednjih šolah. Po besedah Vindišarja so študije pokazale, da redno testiranje zmanjšuje število okužb. Samotestiranje bo potekalo enkrat tedensko, ob ponedeljkih, v srednjih šolah pa naj bi ga začeli že ta petek. Po prvomajskih počitnicah naj bi testiranje začeli tudi v osnovnih šolah. O samotestiranju naj bi se pogovarjali tudi s študentskimi organizacijami. V maju naj bi možnost samotestiranja imeli tudi študenti, je dodal Vindišar.
Pozitivne hitre teste bodo preverjali s PCR-testi
Testiranje se bo izvajalo na šolah. Šole morajo zagotoviti dovolj velike prostore, da bo omogočena zadostna medsebojna razdalja. Testiranje je prostovoljno in brezplačno. Prednosti testa so, da gre za povsem preprost postopek, učenec oziroma dijak si sam vnese paličico v začetni del nosne votline. Test lahko dijak večkrat ponovi, rezultat testa pa pridobimo v 15 minutah.
"Ob pozitivnem hitrem testu gre učenec na PCR-test. Če bo test pozitiven, bodo dijaka oziroma učenca osamili, šola bo kontaktirala njegove starše, ki se bodo nato obrnili na izbranega zdravnika, ki bo uredil testiranje s PCR-testom. Preostali učenci z negativnim testom bodo šli k pouku. Če bo PCR test negativen, se bo dijak vrnil k pouku. V nasprotnem primeru bo ostal doma, njegovi sošolci pa vseeno ostanejo pri pouku," je postopek testiranja razložil Vindišar.
Kot je dejal, obstaja tudi možnost, da bo za tiste šolarje in dijake, ki se ne bodo samotestirali, šola potekala na daljavo.
Video: Predstavitveni film samotestiranja učencev
Pokorn: Hitri antigenski test lahko primerjamo z vrtanjem po nosu
Na pediatrični kliniki se dnevno srečujemo z duševnimi stiskami otrok in mladostnikov, zato je ključno, da se otroci vrnejo v šole in da izobraževanje poteka na klasičen način, kot so ga otroci vajeni. Seveda mora izobraževanje potekati na varen način in mislim, da je samotestiranje korak v pravo smer. To je nekaj, kar bi morali narediti že prej, je povedal Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike.
Hitri test je sicer slabše občutljiv, a zazna tiste osebe, ki imajo veliko količino virusa v dihalih, in je zato primeren, je dodal Pokorn. Z udeležbo pri testiranju pa lahko tudi mladi aktivno pripomorejo k zmanjševanju epidemije covid-19.
Po njegovih besedah lahko s samotestiranjem na preprost in hiter način odkrijemo pozitivno osebo. "Sam test, ki smo ga preverili tudi na pediatrični kliniki, je varen in primeren. Pravilno ga lahko ob nadzoru odrasle osebe izvede že šestletni otrok. V primerjavi s PCR-testom hitri test ni tako neprijeten in ga lahko primerjamo z vrtanjem po nosu, kar naši otroci počnejo," je še povedal Pokorn.
doc. dr. Marko Pokorn @ukclj: Na Pediatrični kliniki imamo dobre izkušnje z uporabo hitrih antigenskih testov. Z njihovo rabo je Pediatrična klinika postala varna bolnišnica tako za otroke in njihove starše, kot za zaposlene.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 13, 2021
Video: Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike
Nagnjenost k teorijam zarote je velika
Ada Hočevar Grom z NIJZ je predstavila rezultate raziskave SI-PANDA. Večina anketiranih upošteva predpisana priporočila za preprečevanje prenosa virusa, uporablja zaščitne maske v javnosti, izogibajo se obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe, vzdržujejo medosebno razdaljo. Najmanj so podpirali nočno omejitev gibanja na prostem – ta ukrep je podpiralo le 32,6 odstotka vprašanih.
Poleg tega je zaznati veliko nagnjenost k teorijam zarote, je dejala Hočevar Gromova: "Ta je relativno velika. Največja je pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do zdaj še niso cepile."
Ada Hočevar Grom @NIJZ_pr: Med anketiranci je zaznana nagnjenost k teorijam zarot. Trend je stabilen ves čas raziskave (december 2020 - marec 2021), kar potrjuje ugotovitve, da je pandemija nalezljive bolezni tudi v Sloveniji okrepila infodemijo. pic.twitter.com/U22ccl0zec
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 13, 2021
65 odstotkov anketirancev meni, da cepivo proti novemu koronavirusu lahko pripomore k zajezitvi širjenja virusa. 57,8 odstotka jih je navedlo, da se bodo cepili, ko bodo na vrsti za cepljenje. Ti rezultati kažejo, da je namera za cepljenje najvišja do zdaj.
Študentom in brezposelnim je treba posvetiti posebno pozornost
Nina Krohne, psihologinja iz Društva psihologov Slovenije, je predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemij, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. Večina meni, da psihološke podpore ne potrebujejo.
"Udeleženci raziskave čutijo strah pred okužbo bližnjih, strah pred negotovo prihodnostjo ter omejevanjem svoboščin. Stiska je največja pri brezposelnih in študentih. Tem skupinam je treba posvetiti posebno pozornost," je dodala Krohnetova.
psihologinja mag. Nina Krohne: Med epidemijo prišlo do porasta nasilja v družini oz. partnerskem odnosu in na delovnem mestu. pic.twitter.com/R6XxoRNcJO
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 13, 2021
Sedemdnevno povprečje ponovno čez tisoč
V ponedeljek smo v Sloveniji ob opravljenih 4.588 PCR-testih potrdili 1.049 okužb z novim koronavirusom, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 22,9 odstotka opravljenih testov. Dan pred tem je bil delež pozitivnih testov nižji, znašal je 19,3 odstotka. Sedemdnevno povprečje okužb se je dvignilo na 1.014. Včeraj so zaradi koronavirusne bolezni umrle štiri osebe.
34