Novo poglavje v slovensko-maroških gospodarskih odnosih?

Predstavili so tudi možnosti za gospodarsko sodelovanje, investicijske priložnosti in proces demokratizacije, ki poteka v tej severnoafriški državi.

"Odnosi med Marokom in Slovenijo zelo dobri" Maroški veleposlanik Omar Zniber je poudaril, da so politični odnosi med Marokom in Slovenijo zelo dobri, vendar pa je zdaj nastopil čas, da državi poglobita dialog, zlasti na področju gospodarstva in demokratičnih procesov, ki se odvijajo v Maroku. Blagovna menjava med državama je za zdaj zelo skromna, med področji, kjer bi lahko okrepili sodelovanje, pa je izpostavil obnovljive vire energije in avtomobilsko industrijo.

Kot je poudaril, Maroko uživa napreden status v okviru evropske sosedske politike, kar mu omogoča krepitev političnega dialoga z EU, pa tudi poglobitev sodelovanja na različnih področjih, pri katerih ima Maroko iste interese kot članice unije, na primer pri vprašanju migracij, podnebnih sprememb in energetski politiki. Na področju varnosti je Maroko partner zveze Nato, s katero vodi politični dialog in izvaja skupne vojaške vaje, je navedel.

Častni konzul Maroka v Sloveniji Janez Škrabec pa je dejal, da je Maroko pomemben dejavnik stabilnosti v Sredozemlju. Modra politika, članstvo v vseh pomembnih mednarodnih in regionalnih organizacijah ter tesno sodelovanje z EU in zvezo Nato Maroku zagotavljajo trden položaj na mednarodnem prizorišču, je poudaril.

Škrabec je še dejal, da v Sloveniji razumemo in podpiramo prizadevanja Maroka za demokratične reforme. "Verjamemo, da je to tudi v interesu EU, zato bomo iskali podporo tudi med drugimi članicami EU," je zagotovil.

Kralj ne bo imel več "svetega" statusa Maročani bodo 1. julija na referendumu odločali o novi, bolj demokratični ustavi, ki jo je minuli teden predstavil kralj Mohamed VI. Z novo ustavo se bodo zmanjšale pristojnosti kralja, hkrati pa se bo povečala moč vlade.

Kralj bo ostal uradni voditelj države s 36 milijoni prebivalci, še vedno bo "nedotakljiv", ne bo imel več "svetega" statusa. Prav tako ne bo več mogel svobodno izbirati predsednika vlade, temveč ga bo moral imenovati iz stranke, ki bo na volitvah zbrala največ sedežev. Predlog ustave je oblikovala posebna ustavna komisija, v kateri so bili predstavniki strank, sindikatov, nevladnih organizacij in civilne družbe.