Četrtek, 31. 1. 2013, 6.49
8 let, 8 mesecev
Novela o referendumu bi po mnenju nekaterih preprečila zlorabe, drugi opozarjajo na zaostrovanje pogojev
Medtem ko bi to po mnenju nekaterih preprečilo zlorabe zakona, drugi opozarjajo na nedopustno zaostrovanje pogojev za referendumsko pobudo. Prvopodpisani pod predlogom novele Matej Tonin iz NSi je poudaril, da s to spremembo ne ukinjajo instituta referenduma, ljudstvu ničesar ne jemljejo in ne znižujejo demokratičnih standardov. 5000 volilnih upravičencev po njegovih navedbah predstavlja le majhno število vseh upravičencev in pomeni, da bi morali na 58 upravnih enotah v državi zbrati po 86 podpisov. Če gre za relevanten družbeni problem, potem 86 podpisov ne bi smel biti problem, meni Tonin. Ob tem navaja, da je bilo pri nas doslej vloženih 81 pobud, izvedenih pa 19 referendumov. To po njegovih besedah pomeni, da je okoli četrtina pobud realnih, ostalo pa se uporablja za taktične politične blokade. Predlog podpira tudi vlada. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman, veljavna ureditev po nepotrebnem zapleta zakonodajni postopek. A po njegovih besedah je treba zakon spremeniti tako, da ne bi ogrožali pravic v zvezi z referendumom. Kot so napovedali, bodo zakon v tej fazi podprli v SDS. Jože Tanko iz SDS je spomnil na nedavno izgubljene podpise za referendumsko pobudo, pri katerih kljub preiskavam ni bilo mogoče ugotoviti, kje je prišlo do problema. Zbiranje podpisov na stojnicah po njegovih besedah ni najbolj kakovosten način, saj nad njim ni nadzora. Ne ve se, koliko podpisov je zbranih, niti ali so ti podpisi avtentični, je pojasnil. Predlog o overjanju podpisov je po njegovih besedah dober, glede potrebnega števila podpisov pa pravi, da bodo podprli tisto različico, ki bo pripeljala do sprejema zakona.
Po besedah Maše Kociper iz PS je sporno, da se je poslanska skupina NSi zakonsko spremembo odločila vložiti v že tako občutljivem družbenem trenutku spreminjanja ustave v zvezi z referendumsko ureditvijo. To je sporno še posebej zato, ker je NSi s spremembo zakona pogojevala spremembo referendumske ureditve v ustavi, pojasnjuje Kociprova. Kot je poudarila, mora zakonodaja omogočiti, da referendum predlaga relativno majhno število ljudi. Po njenih besedah tudi potrebna overitev podpisov precej zaostruje pogoje.
Janko Veber iz SD pa je spomnil na povečanje števila potrebnih podpisov v zgodovini sprememb tega zakona. Zdaj gre po njegovih besedah še za dodatno zaostrovanje pogojev in možnosti, da se v časovno enakem roku zbere več podpisov. Kot pravi, je treba pred spreminjanem zakona razmisliti tudi o drugih možnih postopkih za zbiranje podpisov. Omenil je možnost, da bi se za en dan odprla volišča. Po Vebrovem mnenju je bolj smiselno, da se zdaj s tem postopkom spremembe zakona ne nadaljuje.
Predlagane spremembe pa nameravajo podpreti v DL. Kot je pojasnila Katarina Hočevar, podpirajo bistveno rešitev, da mora referendumsko pobudo podpisati 5000 volivcev, saj je to enako število, kot je potrebno za vložitev zakona s strani volivcev. Predlog po njenih besedah odpravlja tudi nepotrebno podvajanje, saj se bodo ti podpisi vštevali v kvoto 40.000 zahtevanih podpisov za razpis referenduma. Pri predlogu gre tako za majhen prispevek k odpravljanju administrativnih ovir ter korak k preprečevanju blokad. So pa v DL pripravljeni podpreti tudi drugačno število potrebnih podpisov ali podaljšanje roka za njihovo zbiranje, če bi bil takšen kompromis potreben za uveljavitev predloga, je še dejala Hočevarjeva.
Po besedah Mihaela Prevca iz SLS je referendum najvišja oblika neposredne demokracije, vendar je referendumsko odločanje zelo resna zadeva in se je ne sme zlorabljati za ozke interese. Kot poudarja, niso naklonjeni omejevanju, vendar se jim zdi nujno urediti začetne formalnosti. Glede na to, da morajo biti podpisi overjeni tudi pri zahtevi za razpis referenduma, Prevc ne ve, zakaj ne bi bilo tako tudi v začetni fazi referendumske pobude.
Tudi v DeSUS se po besedah njihove poslanke Marjane Kotnik Poropat strinjajo, da v sedanji ureditvi prihaja do zlorab in se načelno strinjajo z višjim številom podpisom. Obenem pa izražajo pomisleke, ali je 5000 primerno število, še posebej zato, ker morajo biti podpisi overjeni. Takšno število podpisov po njenih besedah preveč omejuje pravico državljanov, da se na referendumu izrečejo o nekem zakonu, ki posega v njihove pravice.
Na možnosti zlorabe sedanje ureditve je opozoril tudi Jožef Horvat iz NSi. Po njegovih besedah se lahko za vsak zakon vloži pobuda s strani nekih ozkih skupin in je delo DZ oteženo, če ne celo onemogočeno. Horvat dodaja, da je število 5000 le predlog in da NSi ne postavlja ultimata, ampak so se pripravljeni o tej številki pogovarjati.