Petek,
20. 6. 2014,
10.47

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

NSi

Petek, 20. 6. 2014, 10.47

8 let

Nova Slovenija o zaposlovanju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Vprašanja političnim strankam o politiki zaposlovanja delavcev.

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Pričakujemo vsaj 40.000 novih delovnih mest. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Zagovarjamo usmeritev v gospodarske panoge, ki imajo največjo perspektivo za prodajo na domačih in tujih trgih: razvoj turizma, podeželja in malih gospodarskih podjetij, ki predstavljajo velik potencial za gospodarsko rast in s tem odpiranje novih delovnih mest. Glede številnih naravnih danosti, ki jih v Sloveniji premalo (gospodarno) izkoriščamo, bi dali prednost izrabi lesa (biomase) in vode. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Cilj NSi je, da bi pogoje za nova delovna mesta ustvarili tako, da bi znižali davčno breme in bo vsak zaposlen državljan v povprečju plačal 100 evrov davkov manj. Ocenjujemo, da bo zaradi tega ljudem ostala 1 milijarda evrov denarja več, kar na drugi strani pomeni za 1 milijardo evrov manj prilivov v proračun. Nadoknaditi jih nameravamo s prilivi iz naslova novih zaposlitev in povečane potrošnje. Iz naslova večje domače potrošnje pričakujemo 400 milijonov več prilivov, iz naslova večje davčne discipline (striktnejše plačevanje davkov) 150 milijonov, vse to paskupaj znese 700 milijonov evrov. Preostalih 300 pa nameravamo "pokriti" z racionalizacijo javnega sektorja. Menimo, da bodo uvodoma navedeni ukrepi privedli do večje gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest, posledično pa bi začeli zmanjševati tudi zadolženost.Visoko davčno breme državljane sili v sivo in črno ekonomijo, kjer letno nastane za približno 10 milijard evrov prometa. Zaradi visoke obdavčitve dela, vsaj 20% vseh opravljenih storitev opravijo delavci, zaposleni na črno. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? Namesto subvencioniranja zaposlovanja bomo uvedli nižje prispevne stopnje za mlade in dolgotrajno brezposelne.Spodbujali bomo usmerjanje v poklice (kadrovske štipendije, oprostitev plačila prispevkov), za katere je trgu dela povpraševanje hkrati pa se soočamo s pomanjkanjem usposobljenega kadra (različni obrtniški poklici, ipd). V sodelovanju z ministrstvi za gospodarstvo in izobraževanje bomo pripravili programe, ki bodo mlade spodbujali v podjetniške vode in iskanje podjetniških idej. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Podpiramo enostavnejše in hitrejše upravne postopke, to bomo dosegli z enovito prenovo zakonskih predpisov, deregulacijo in uvedbo večje osebne in odškodninske odgovornosti v primeru kršitev. Skrajšali bomo čas umeščanja objektov v prostor, prostorsko načrtovanje občin bomo poenostavili z omejitvijo moči državne birokracije in uveljavitvijo načela zaupanja v lokalne skupnosti. Zmanjšali bomo nabor potrebnih soglasij; ta bodo brezplačna in izdana najkasneje v roku 1 meseca, na področju varstva okolja pa najkasneje v roku 2 mesecev. Domače in tuje investitorje bomo privabili s konceptom »vse na enem mestu« - ureditev vseh administrativnih korakov preko enotne vstopne točke v kratkem času. Velik vpliv na našo (ne)konkurenčnost ima tudi neučinkovit pravni red, predvsem glede plačilne nediscipline: to bomo izboljšali z višjimi kaznimi za delodajalce, ki za svoje zaposlene ne plačujejo prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje. Za odgovorne osebe bomo uveljavili pet letno prepoved ustanavljanja poslovnih subjektov. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Da. Uvedli bomo poenostavljeni postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga. Delavci, ki jim na ta način preneha pogodba o zaposlitvi, imajo pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v katerem koli obdobju 5 koledarskih let. Sedanje stanje, ko se z različnimi subvencijami in državno ustvarjenimi monopoli ščiti umetno ščiti delovna mesta, ne pa zaposlenih, je nevzdržno že na kratki rok. Nesprejemljivo je, da so postopki zaposlovanja in odpuščanja tako zapleteni in kompleksni, da se podjetniki v nekaterih primerih celo raje odpovejo novemu poslu, da jim ni potrebno na novo zaposlovati. Z okrepljenim nadzorom moramo poskrbeti, da delodajalci ne bodo izkoriščali zakonskih določb. 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve(davke) na plače? Spremenili bomo dohodninsko lestvico, s katero bodo prejemki najproduktivnejših zaposlenih manj obdavčeni. S tem bo gospodarstvo bolj konkurenčno in produktivnejše, saj bo lahko več sredstev namenilo za razvoj. Ukinili bomo 50% davčno stopnjo dohodnine in razširili razpon dohodninskih razredov. Za novozaposlene s polnim delovnim časom in za nedoločen čas, bomo za 50% znižali stopnje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za obdobje enega leta. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Smo za. Z omejitvijo prispevkov za socialno varnost (uvedbo t. i. socialne kapice) bomo zmanjšali ceno dela bolj produktivnih in izobraženih. Višino plače, od katere dalje bi veljala omejitev prispevkov, bomo določili na podlagi presoje sprejemljivih finančnih učinkov v obeh blagajnah in v proračunu. Izpad prispevkov v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ZPIZ se nadoknadi zdravstveno in s pokojninsko reformo.