Nekaterim črnograditeljem še ne bo treba rušiti

"Menimo, da je korektno, da v primerih, ko bi ustvarili veliko stisko nekomu, ki je socialno ogrožen, ali v primerih, ko so dobri in trdni izgledi, da bo postopek dejansko izpeljan in gradnja legalizirana, ne ustvarjamo dodatnih težav, ampak jih tudi rešujemo," je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Po predlogu, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, bi odlog za nedovoljene gradnje, ki predstavljajo stanovanjsko stavbo in v kateri bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za nedovoljene gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.

S tri na pet let Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena pobuda za spremembo prostorskega akta na občini, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je sedaj to obdobje največ tri leta.

Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, bi ostalo, da odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi.

Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, zakon pa je začel veljati 28. decembra 2013. Namen moratorija je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj.