Petek,
8. 4. 2016,
16.58

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

nacionalni reformni program Dušan Mramor

Petek, 8. 4. 2016, 16.58

7 let, 1 mesec

Načelno soglasje socialnih partnerjev nacionalnemu reformnemu programu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta obravnavali drugi osnutek nacionalnega reformnega programa za obdobje 2016-2017, potem ko so na prvega na seji sredi marca imeli kar nekaj pripomb.

Vlada v osnutku nacionalnega reformnega programa izpostavlja osnovne usmeritve in cilje države za obdobje 2016-2017. Ključna cilja tako kot v lanskem programu ostajata spodbujanje gospodarske rasti in konsolidacija javnih financ, med glavnimi izzivi pa vlada izpostavlja demografska gibanja.

Slovenija mora nacionalni reformni program tako kot ostale članice poslati v Bruselj najpozneje do 15. aprila in čeprav so se danes dogovorili, da je mogoče morebitne pripombe posredovati še do ponedeljka, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer ne pričakuje, da bo še kakšna upoštevana.

Dokument se dela za Bruselj in ne za slovenske reforme

"Upam, da je vsem jasno, da se dokument dela za Bruselj in ne za slovenske reforme, kar je škoda," je dejal novinarjem ob robu seje. Nekomu pač hočemo ugajati v Bruslju, je dodal in izrazil bojazen, da se na dolgi rok to ne bo izšlo, saj bi se morala Slovenija zelo resno lotiti reform, da bi zagotovili več delovnih mest in bi bila ta tudi bolje plačana.

Česa ni v dokumentu, pa bi moralo biti

Poleg reform, kot so tiste na trgu dela, davkov ali pokojnin, Antauer v dokumentu pogreša tudi pogoje gospodarjenja, investicije, gospodarske strategije,... "Vse to manjka v tem dokumentu. Je sicer nekaj navedeno, a zelo okvirno," je dejal.

Antauer je bil sicer kritičen do upoštevanja doslej posredovanih pripomb socialnih partnerjev na prvi osnutek nacionalnega reformnega programa. "Sprejeli so množico sindikalnih predlogov, niso pa omenili niti enega samega delodajalskega, kar kaže, kakšen je status delodajalcev pri tej vladi," je dejal o predstavnikih vlade.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. | Foto: Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Sindikalista in ministrica na istem bregu

Tudi sindikati imajo še nekaj pripomb na osnutek nacionalnega reformnega programa, sta pa tako predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek kot vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj na novinarski konferenci po seji pozdravila nasprotovanje šolske ministrice Maje Makovec Brenčič predlogu za uvedbo šolnin za tiste, ki ne bi redno študirali. "To je vezano na socialni položaj, saj morajo tisti iz šibkejših socialnih okolij delati, da lahko študirajo," je dejal Štrukelj.

Počivavšek je med zanj še nedorečenimi točkami izpostavil načrtovano prestrukturiranje davčnih bremen, kjer se mu zdi usmeritev v manjšo obremenitev dela in večjo obremenitev kapitala sicer ustrezna, a po njegovih besedah je treba tudi zagotoviti, da se ne bo bistveno posegalo v obstoječi sistem socialne varnosti.

Želi si tudi, da bi se v dokumentu bolj zavezujoče zapisalo roke, do kdaj bodo sprejeti zakoni, s katerimi vlada načrtuje obvladovanje dolgoročnih fiskalnih tveganj, kot sta npr. zakon o dolgotrajni negi in oskrbi ter zakon o davku na nepremičnine.

Štrukelj pa je opozoril na stavek iz osnutka nacionalnega reformnega programa, da bodo plače sledile gospodarski rasti. "Če pogledate formulo, ki jo je vlada predlagala v pogajanjih, to za javni sektor zagotovo ne drži," je dejal.

Nacionalni reformni program je dokument, v katerem države članice predstavijo vsebinski program svojega dela na ključnih področjih in ga vsako leto pošljejo v Bruselj. Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva je povedala, da generalnega nasprotovanja danes predstavljenemu dokumentu ni bilo, so pa bili dani dodatni predlogi, čeprav ne toliko v vsebinskem smislu.

Sprejemanje nacionalnega reformnega progama tako prehaja v sklepno fazo: do ponedeljka na ministrstvu pričakujejo še morebitne nove predloge, v torek ga bodo posredovali vladi v potrditev, ta pa ga bo najpozneje do 15. aprila poslal v Bruselj.

Do konca meseca bo vlada sprejela tudi program stabilnosti, v katerega bo bolj podrobno zapisala ukrepe za dosego zastavljenih ciljev, danes pa so se dogovorili, da bo njegov osnutek socialnim partnerjem predstavila prihodnji petek, 15. aprila.