Sreda, 15. 3. 2017, 16.50
7 let, 1 mesec
Slovenci na Hrvaškem dobili prvo znanstveno-raziskovalno ustanovo
Na Reki so odprli prve prostore Inštituta za narodnostna vprašanja zunaj Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Za slovensko skupnostjo v Avstriji in Italiji je zdaj tudi slovenska skupnost na Hrvaškem dobila znanstveno-raziskovalno ustanovo, kjer proučujejo vprašanja slovenstva in Slovencev zunaj matične države.
Slovenska manjšina na Hrvaškem praviloma ostaja v senci medijsko odmevnejših vprašanj rojakov v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, a bodo na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in svetu več pozornosti namenili tudi njim. Urad se redno povezuje z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, ki obravnavajo vprašanja slovenstva in Slovencev v zamejstvu in drugod po svetu.
Slovenci na Hrvaškem in v Porabju (do zdaj) brez znanstvene ustanove
Ena izmed teh ustanov je Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki kot ena od prvih znanstveno-raziskovalnih ustanov prepoznava in kontinuirano raziskuje vprašanja slovenstva in Slovencev v jugovzhodni sosedi.
Ljubljanski inštitut je pred 12 leti odprl enoto v Lendavi, kjer raziskujejo medetnične odnose na slovensko-madžarskem obmejnem prostoru. Nekako istočasno se je porodila pobuda, da bi podobno enoto ustanovili na Hrvaškem in v Porabju na Madžarskem, kajti prav na teh območjih Slovenci še do danes nimajo nobene znanstveno-raziskovalne ustanove. Raziskovanje njihove tematike poteka v okviru matičnega inštituta.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja vidi kot model, kako postaviti sodelovanje matične države z manjšinami tudi na strokovnih odnosih.
Slovenci v Italiji in Slovenci v Avstriji že imajo znanstveno-raziskovalne institucije, kot so Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu ter Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu.
Za krepitev identitete in povezovanje z matično državo
Odprtje enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki, prve te vrste zunaj meja Slovenije, bo imelo velik pomen za slovensko skupnost na Hrvaškem, saj bo tako raziskovalna dejavnost njihove problematike postala povezovalna in prepoznavna v njihovih krogih, obenem pa se bo krepila identiteta slovenske skupnosti na Hrvaškem in njeno kulturno, prosvetno, gospodarsko, politično in drugo povezovanje z matično državo.
Reško enoto Inštituta za narodnostna vprašanja bo vodila Barbara Riman, ki je leta 2011 doktorirala s temo Slovenci v Gorskem kotarju, Istri in na Kvarnerju od leta 1918 do leta 1991. Njena mentorica je bila Vera Kržišnik Bukić, ki velja za začetnico raziskovanja slovenstva in Slovencev na Hrvaškem.
Župan mesta Reka dr. Vojko Obersnel
Pobudniki pouka slovenščine v reških osnovnih šolah
Ni naključje, da prvo enoto neke slovenske znanstvene ustanove na Hrvaškem odpirajo prav na Reki in prav v prostorih Slovenskega doma Kulturno-prosvetnega doma (KPD) Bazovica. S skupnimi prizadevanji so uvedli učenje slovenskega jezika v dveh reških osnovnih šolah in od letos tudi v otroškem vrtcu, a so dejavnosti Bazovice še veliko širše.
Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, zagovornik institucionalnega raziskovanja slovenstva na Hrvaškem, je predlagal in podprl pobudo za odprtje reške enote Inštituta v prostorih Slovenskega doma Bazovica.
Sedemdeset let slovenskega doma na Reki
Slovenski dom Bazovica na Reki je nastal leta 1947, ko se je skupina rojakov zbrala v skromni sobici z namenom ustvarjanja delčka domačega kraja tudi v novem bivališču. Društvo so poimenovali v spomin na slovensko vas pri Trstu, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnega nasilja.
"Reka je že sama po sebi večkulturno in večetnično mesto, s katerim se bo inštitut lahko povezoval in v njem deloval na številnih področjih, tudi z drugimi manjšinami in pripadniki večinskega prebivalstva. Reka je za nas neke vrste naravni laboratorij," je za Siol.net povedala direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja prof. dr. Sonja Novak Lukanovič.
Bazovica je, zahvaljujoč navdušenju in vztrajnosti članov ter prve predsednice, zdaj že pokojne Zore Ausec, kljub težkim razmeram hitro postala stičišče slovenske skupnosti in drugih, ki so se zbirali na literarnih večerih, znanstvenih predavanjih in potopisih ter tako prispevali k boljšemu spoznavanju znotraj skupnosti in predstavitvi slovenstva vsem drugim na tem območju.
Skoraj dva tisoč članov Bazovice
Bazovica danes šteje skoraj dva tisoč članov. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške je bila med letoma 1992 in 1996 prvi sedež Zveze Slovencev na Hrvaškem, skupne organizacije slovenskih društev v novi državi, katere predsednik je bil tudi tedaj prvi mož Bazovice Vinko Žibert.
V sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije na Hrvaškem Bazovica že več kot desetletje organizira redne Konzularne dneve, ki dodatno krepijo vezi Slovencev z Reke in iz okolice z matično državo.
