Na pogovoru o prihodnosti EU tudi o težavah Unije in rešitvah zanje

Na pogovoru, ki ga je povezoval nekdanji predsednik republike Milan Kučan, so sodelovali evropska komisarka Violeta Bulc, evropski poslanec Ivo Vajgl, profesorja Rudi Rizman in Dušan Mramor.

Kakšna naj bo EU v prihodnosti?

Kučan je uvodoma opozoril na občutek, da se je EU zaradi nekaterih kriz zbudila iz globokega spanja, za izhodišče pogovora pa zastavil vprašanje, kakšna naj bo EU v prihodnosti.

Bulčeva je poudarila, da se je EU v zadnjih dveh letih spopadla s petimi resnimi izzivi. Foto: Ana Kovač Kljub temu se sogovorniki niso mogli izogniti niti razlogom za razmere, v katerih se je Unija znašla. Bulčeva je poudarjala, da se je EU v zadnjih dveh letih spopadala s petimi resnimi izzivi: posledicami gospodarske krize, begunsko krizo, terorizmom, brexitom in spremembo oblasti v ZDA.

Posledice tega so po njenem poenostavljanje, ki vodi v ekstremizem ter razmišljanje, kaj bi EU lahko storila, da bi uspešno delovala še naprej.

"Trenutna želja članic je, da se Unija ohrani"

Komisarka je ob tem spomnila, da se do jeseni nadaljujejo javne razprave o prihodnosti EU in da je v beli knjigi Evropske komisije predstavljenih pet scenarijev. "Trenutna želja članic je, da se Unija ohrani," je poudarila. Med razlogi je omenila dejstvo, da je EU druga najmočnejša gospodarska sila v svetu.

S tem se je strinjal evroposlanec Vajgl, ki je med težavami unije omenil populizem, ki je "nagrizel evropsko razmišljanje". Evropa se bo po njegovem morala izvleči iz tega in vzpostaviti svojo identiteto.

Brexit? "Velika Britanija se bo vrnila tja, kjer si je vedno želela biti"

Ivo Vajgl kot eno od težav EU vidi populizem, ki je "nagrizel evropsko razmišljanje". Foto: Bor Slana Na Kučanovo vprašanje, ali je pokazatelj slabosti EU lahko tudi brexit, je Vajgl odgovoril, da se bo Velika Britanija "vrnila tja, kjer ji je mesto in kjer si je vedno želela biti". Obrazložil je, da je bila Velika Britanija v gosteh v EU, delovala pa je v svojem interesu in interesu ZDA, ki so po njegovem skrojile svet, kakršnega imamo danes, vključno z begunsko krizo.

Rizman je bil nekoliko drugačnega mnenja. "EU je doletela politična avtoimuna bolezen. Večinoma gre za težave, ki jih je EU sama ustvarila," je prepričan. Skrbi ga, ker se evropske institucije ne pogovarjajo z državljani, katerih zaskrbljenost izkoriščajo populisti.

"Za EU pogubno, da se je politični mainstream uniformiral"

Opozoril je, da gre za vzroke, s katerimi bi se morala EU spopasti že leta 2005, ko je prvič resno zbolela in se ni "obrnila na pravega zdravnika". Za EU je po njegovem tudi pogubno, da se je politični mainstream EU uniformiral in pri bistvenih vprašanjih skoraj ni razlik v stališčih med levico in desnico.

Spomnil je še, da gredo nekatere članice Unije, med njimi Madžarska in Poljska, po avtoritarni poti, ki nima veliko skupnega z načeli EU. Te države nasprotujejo vsemu, kar pojmujemo kot avtentično EU, in po Rizmanovem mnenju zanje v EU v prihodnosti ne bi smelo biti mesta.

"Slovenija si mora izboriti enakopraven položaj"

Dušan Mramor: Slovenija si mora izboriti enakopraven položaj, to je mogoče z intelektom, moramo pa vedeti, kam bi radi šli. Foto: Bor Slana S tem se ni strinjal Mramor, nekdanji finančni minister, ki je poudaril, da se te države, ki so jih tako imenovane jedrne članice unije odrinile na obrobje EU, le postavljajo za svoje interese. Ob tem je bil kritičen do Slovenije, češ da ni izkoristila svojih priložnosti v Uniji.

"Smo v fazi, ko ne smemo več globalno razpravljati, ampak se moramo postaviti za svoj interes. Mi nismo enakopravni, tega ne smemo več dopustiti," je dejal. "Slovenija si mora izboriti enakopraven položaj, to je mogoče z intelektom, moramo pa vedeti, kam bi radi šli," je dodal.

V prihodnosti mora EU po Mramorjevem mnenju odpraviti birokracijo in najti kohezivni element, a ne vojske.