Petek,
28. 6. 2013,
13.58

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

trg dela

Petek, 28. 6. 2013, 13.58

8 let, 7 mesecev

Na ESS pomisleki glede rebalansa proračuna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Na seji ESS so razpravljali o načrtovanem rebalansu proračuna. Vlada spremembe dopušča znotraj finančnega okvira, sindikati imajo pomisleke glede krčenja sredstev za infrastrukturo in reševanja bank.

Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov prometne panoge Alternativa, je izrazil zaskrbljenost zaradi načrtovanega znižanja proračunskih postavk za ministrstvo za infrastrukturo in prostor v višini 107 milijonov evrov, od tega 75 milijonov evrov na postavkah, povezanih z vzdrževanjem in investicijskim vlaganjem v železniško infrastrukturo. To se mu zdi "resnično nesprejemljivo".

"Upam, da se vlada zaveda ogrožanja varnosti v železniškem prometu" Ta del prometne panoge je po njegovem mnenju pomemben, saj zagotavlja mobilnost, prevoz tovora in delo številnim ljudem. "Zagotavljam, da je varnost železniškega prometa v povezavi s tako zmanjšanim vlaganjem v ta sistem ogrožena. Upam, da se vlada tega zaveda," je dejal. Skrbijo ga tudi ostale investicijske postavke, med drugim za drugi tir železniške povezave Divača - Koper. "To vlado in predsednico vlade sprašujem, ali ima kak resen namen v povezavi z gradnjo drugega tira," je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je odvrnila, da se ministrstvu za infrastrukturo in prostor v skladu z načrtovanim rebalansom še vedno zagotavlja več sredstev, kot je znašala lanska realizacija proračuna za to ministrstvo, tako na postavki integralnih sredstev kot tudi namenskih in evropskih.

Glede načrtovanih sredstev za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je Vraničarjeva dejala, da se sredstva na področju znanosti in izobraževanja v določeni meri zmanjšujejo, a še vedno ostajajo bolj ali manj na ravni lanske realizacije oz. nekoliko pod njo. "Da se vlada zaveda, da gre za dve zelo pomembni področji, pa kaže tudi dejstvo, da smo se prav na teh dveh segmentih usklajevali vse do zadnjega, do konca seje vlade pretekli teden," je dejala.

Posedi: V varčevanju ne vidimo prihodnosti Do načrtovanega rebalansa je bil kritičen tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi. "Splošno stališče sindikatov glede rebalansa proračuna je bilo takšno kot zadnja leta - da v varčevanju, ki nima vgrajene neke prihodnosti, ne vidimo rešitve. Problem, ki se postavlja sindikatom, je, da se na hrbtih malega človeka rešujejo banke," je dejal na novinarski konferenci.

Spomnil je, da namerava država letos za banke nameniti 1,2 milijarde evrov. "To je izjemno velika številka. Od tod verjetno tudi problem zagotoviti denar za brezposelne, porodnice, aktivno politiko zaposlovanja in ne nazadnje tudi za visoko šolstvo," je dejal.

Vlada ni upoštevala sklepa ESS o visokem šolstvu Preseneča ga, da vlada ni upoštevala nedavnega sklepa ESS, v skladu s katerim naj bi za visoko šolstvo kljub rebalansu namenili enako višino sredstev kot leta 2011. "Danes žal ugotavljamo, da so skoraj 30 milijonov evrov nižja kot leta 2011. Dvomim, da so bila takrat prevelika," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo vlada v proračunu za leto 2014 našla ustrezno rešitev za to področje.

"Vseh podjetij se ne da prodati" Posedi je opozoril, da mora vlada poskrbeti tudi za sanacijo podjetij v državni lasti. "Država je v Sloveniji pomemben lastnik. Razmišlja o tem, da bo državna podjetja prodajala, žal pa se ne zaveda, da se številnih podjetij, ki jih ima na seznamu za prodajo, takšnih, kot so, ne da prodati. To ni možno," je dejal. Podjetja je treba zato po njegovem mnenju finančno sanirati in jim najti ustrezne partnerje.

Načrtovani rebalans je po koncu seje ESS za medije komentiral tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Predlog rebalansa proračuna kaže, da smo še naprej ujetniki priporočil, zlasti Evropske komisije. Po našem trdnem prepričanju se nadaljuje neka politika, ki ne more pripeljati do gospodarske rasti in novih delovnih mest," je dejal.

Opozoril je, da bo šlo veliko denarja - 1,2 milijarde evrov - za reševanje bank. Ker bo šlo za davkoplačevalski denar, Semolič pričakuje, da bo vlada od bank zahtevala izpolnitev najmanj dveh pogojev. Želi si, da bi vzpostavili takšen sistem, da se tovrstne težave z bankami ne bodo več ponovile, in da bodo opravljale funkcijo, zaradi katere obstajajo. "To je dolžnost države, sicer je to črna luknja, ki bo požirala milijone, milijarde brez nekega rezultata," je dejal.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je za medije pojasnil, da so rebalans obravnavali bolj na ravni stališč in mnenj posameznih socialnih partnerjev, "ni pa prišlo do neke konfrontacije, razen te osnovne, da je premalo sredstev namenjenih za povečanje števila delovnih mest, torej za zagon gospodarstva".