Sobota, 19. 4. 2014, 17.32
8 let, 7 mesecev
Mussomeli združil Zokija in Janeza!
Tole bo poglobljena analiza in prepis telefonskih pogovorov Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki smo jih ekskluzivno pridobili v uredništvu Satirikona. Seveda ne bomo razkrili svojega vira, namignemo lahko le, da imamo dobre zveze v nekem telekomunikacijskem podjetju.
Da, čestital mu je, ker mu je vendarle uspelo sestaviti vlado, kar mu po predčasnih volitvah leta 2011 ni uspelo. Zokiju je ob takšnem smislu za humor zaigralo srce in rekel si je, da Janez vendarle ni tak bav bav, kot je mislil. Žal imamo prepise telefonskih pogovorov Janša – Janković šele od februarja letos naprej, tako da ne moremo z gotovostjo potrditi, da sta bila v stiku že pred tem.
Lahko pa potrdimo, da je Janez Zokija res poklical februarja, ko je javna televizija oba gnjavila z negativno propagando v oddaji Tarča. Potem pa se je v sredo odvila serija pogovorov, ki bo obrnila kolesje slovenske zgodovine.
"Halo, Janez".
"A se nisi mogel zadržati? Zakaj si danes povedal, da sem te februarja klical, ali ni bolje, da javnost ne ve, da sva v telefonskem stiku?"
"Janez, zakaj se sekiraš? Dovolj je bilo skrivanja, ne, treba je počasi odpirati variante za nova zavezništva. Po moje so v igri vsaj štiri možnosti, ne, čeprav imam še vedno težavo, kako vanje vključiti tudi tebe."
"Zoki, kaj govoriš, kakšne štiri možnosti? Poglej, jaz s teboj rad klepetam, ampak to je tudi vse. Ti razturaš v velikih gospodarskih sistemih, to ti lahko priznam, v politiki pa si luzer, ne vem, kako bi lahko sodelovala."
"Janez, pa saj v tem je stvar, ne, v sinergiji, ne. Ti obvladaš tehnologijo politične oblasti, da ne govorim o tem, kakšen red imaš v svoji stranki, ne. Meni pa je Alenka zabila nož v hrbet, ampak bo že videla na kongresu."
Tako se je sproščeni klepet končal z rahlo povišanimi toni, a nič tragičnega, lepo sta se poslovila in si zaželela srečno.
Medtem je najboljši ameriški veleposlanik v Sloveniji "ever", Joseph A. Mussomeli, požrtvovalno garal za slovensko spravo.
Na slovesnosti je govoril o poražencih in zmagovalcih, o sporih med levico in desnico, o preteklosti, ki Slovence zavira na poti v boljšo prihodnost. Bolj kot je razmišljal, bolj se mu je bistrilo, da mora spraviti Janeza in Zokija. Oba enkrat zmagovalca, drugič poraženca, a na nasprotnih političnih bregovih. Joseph je slutil, da lahko naredi dobro delo za Slovence.
Janez ni vedel, kaj naj si misli. Podpora ZDA, to zveni dobro, a kako javnosti prodati koalicijo z Jankovićem. Nič, poklical bom Zokija, pa da vidimo, si je rekel.
"Halo, Janez."
"Poslušaj, klical me je Joseph."
"Joseph? Misliš tisti ambasador, ki misli, da nam bo ukazoval, kako naj živimo, ne?"
"Daj, Zoki, ne bodi no tako tog. Ničesar nam ne vsiljuje. Rekel je samo, da bi bila lahko midva idealen par. Nič konkretnega ni predlagal, je pa prepričan, da bi lahko le midva s skupnimi močmi Slovenijo izvekla iz blata."
"Aha."
"Poglej, Zoki, vem samo, da bom na dan mladosti zmagal na evropskih volitvah in da mi bo šlo potem samo še navzgor. Edina težava je, da sam ne morem zmagati, z glodavci tipa Erjavec in Virant pa ne morem sodelovati. Da ne govorim o izdajalcih na desnici. Torej?"
"Ampak jaz sem željan krvi, imam kongres moje stranke, moram zmagati in poraziti Alenko ter ostale izdajalce, ne. Si predstavljaš, da bi ti ustanovil stranko, potem pa bi ti jo prevzeli, ne?"
"Zoki, Zoki, se vidi, da nimaš pojma. Poglej, kaj ti predlagam: Odstopiš od kandidature na kongresu. Bratuškova bo mislila, da je carica, da si je dokončno utrdila oblast, potem pa nastopiva midva. Pustiva jo do lokalnih volitev, ti zmagaš v Ljubljani, potem pa počasi rušiva vlado. Tebi pa res ne bi smel biti problem razbiti poslansko skupino, tri imaš že na svoji strani. Še nekaj jih boš prepričal in sva opravila. Na pomlad, ko gre meni vedno najbolje, zmagava na volitvah."
"Ampak Janez, jaz hočem imeti svojo stranko, ne."
"Saj jo lahko imaš. Si boš že izmislil kaj novega, po pomladnih volitvah pa greva v koalicijo. Če boš želel, si lahko podpredsednik vlade za gospodarstvo."
"Janez, moram razmisliti, te pokličem zvečer."
"V redu, Zoki."
"Halo, Janez."
"Halo, Zoki."
"Odločil sem se, ne."
"A si za? Greva v skupni boj?"
"Janez, a mi obljubiš, da me ne boš prinesel okrog, ne?
"Častna pionirska!"
"Potem pa zavihaj rokave, saj veš, kako rečem, ne, delu čast in oblast!"
Nedolžen klic, pa takšen tektonski premik!