Morebitnega referenduma bi se zagotovo udeležilo 54 odstotkov anketirancev

Referenduma bi se verjetno udeležilo 12 odstotkov anketirancev, devet odstotkov se ga verjetno ne bi, 24 odstotkov zanesljivo ne, odstotek pa jih še ne ve, ali bi šli glasovat. Med tistimi, ki bi se udeležili referenduma, jih 53 odstotkov ne bi podprlo novele zakona Od tistih, ki bi se morebitnega referenduma zanesljivo ali verjetno udeležili, bi jih 47 odstotkov podprlo novelo zakona, ki istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo in jo po novem določa kot življenjsko skupnost dveh oseb ne glede na spol. Kot še kaže raziskava, pa jih 53 odstotkov omenjene novele ne bi podprlo.

Leta 2012 je proti družinskemu zakoniku glasovalo približno 280 tisoč volivk in volivcev oziroma slabih 55 odstotkov, zanj pa se jih je opredelilo nekaj več kot 233 tisoč oziroma dobrih 45 odstotkov. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 30-odstotna.

Po spremembi ustave je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje petina vseh volilnih upravičencev, to je okoli 320 tisoč, hkrati pa mora biti nasprotnikov zakona več kot podpornikov.

Sicer pa državni zbor danes na izredni seji odloča o predlogu zavrnitve referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katere imajo istospolni pari možnost poroke in tudi posvojitve otrok. Z omenjenim predlogom želijo zaustaviti zbiranje podpisov za referendum.

Te je 23. marca začela zbirati koalicija Za otroke gre, potem ko je 10. marca v državni zbor vložila podpise državljanov za začetek postopka zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov. Če poslanke in poslanci razpis referenduma zavrnejo, imajo njegovi pobudniki možnost, da se obrnejo na ustavno sodišče.

Ali se referendum lahko zgodi? Ali ustavno sodišče lahko dovoli referendum po spremembi ustave leta 2013, s katero so poslanke in poslanci zožili pravico do referenduma, ko so določili vsebine, o katerih ta ni mogoč, smo povprašali dva nekdanja ustavna sodnika. Referendum namreč med drugim ni mogoč tudi "o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju člo¬vekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost".

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude meni, da ni izključeno, da se referendum zgodi. "To se lahko zgodi, če bi ustavno sodišče reklo, da so z uveljavitvijo novele zakona kršene druge ustavne pravice, kot je na primer pravica po varstvu otrok." Ob tem pravi, da sam sicer ne bi tako odločal, ni pa mogoče napovedati, kako bo v resnici odločilo ustavno sodišče.

Tudi Tone Jerovšek meni, da je referendum mogoč. "Otroci, ki bi bili posvojeni v istospolno družino, bi bili daleč v manjšini, kratena pa bi jim bila njihova pravica do očeta in matere. Z novelo zakona bi namreč lahko bili posvojeni tudi v istospolno skupnost."

Ob tem dodaja, da seveda z uveljavljanjem pravice do posvojitve še ni nujno, da par otroka tudi dobi, se pa po novem lahko enakopravno "priglasijo na seznam za posvojitev".

Tako je po njegovem mnenju ta novela zakona na eni strani odpravila protiustavno stanje glede pravic istospolnih, hkrati pa vzpostavila neustavno stanje, ker omogoča posvojitev otrok istospolnim.

Kaj bodo predlagali kot referendumsko vprašanje? Kot še pove Jerovšek, pa mu ni jasno, kaj bodo predlagali kot referendumsko vprašanje. "Če bo to ves zakon, potem bodo težave, čeprav ima ustavno sodišče še vedno možnost reči, da ves zakon ni neustaven, saj v večjem delu neustavno stanje odpravlja. Kot že rečeno, ga ne odpravlja le v enem delu, to je v odnosu do možnosti posvojitve v istospolno skupnost."