"Mladih nismo opremili z občutkom za odgovornost"

Zaman, direktor založbe Didakta Radovljica, ki je organizator srečanja, je dejal, da so pridobljene delovne navade dobra popotnica za življenje. Na srečanju strokovnjaki predstavljajo načine za uspešno motivacijo učencev. Tako si učenci pridobijo učne in delovne navade, kar poraja znanje in napredek celotne družbe. Hkrati se s tem otroci tudi moralno okrepijo, kar predstavlja velik doprinos v mozaiku, ki mu pravimo vzgoja, je prepričan Zaman. Meni, da bi šole lahko na tem področju naredile več. "Vendar z vsakim letom, vsakih seminarjem in kakovostnim srečanjem pripomoremo, da se iz leta v leto na tem področju naredi več," je izpostavil organizator srečanja pedagoških delavcev z dolgo tradicijo. cms_Problematika vzgoje sodobnih odtrok Srečanja se tudi letos udeležujejo številni ravnatelji osnovnih šol, ki jih je uvodoma nagovorila psihologinja Zdenka Zalokar Divjak. "Zaradi boljših življenjskih razmer so otroci in mladostniki napredovali v fizični in psihični zrelosti, nazadovali pa na področju osebnostne zrelosti," je o problematiki sodobne vzgoje spregovorila psihologinja. Starši in šola morajo otroku privzgojiti odgovorno vedenje do njegovih življenjskih nalog, ki se nanašajo predvsem na učenje in domače obveznosti. "Danes pa smo vrednote učenja in dela zreducirali za nekaj, o čemer se lahko veliko dogovarjamo in celo pogajamo," je opozorila in dodala, da vzgoja zahteva reakcijo staršev, vzgojiteljev in učiteljev na otrokovo vedenje s pohvalo in kaznijo. Ob tem je treba začeti pri vrednostnih usmeritvah. Kadar imamo pred sabo osebnost otroka in mladostnika ter v mislih predvsem njegovo nadaljnjo življenjsko pot, nam ne more biti vseeno, s kakšnimi lastnostmi bo opremil svojo osebnost. Ali ga bomo prepustili ležernosti in iskanju najlažjih poti za dosego nekih ciljev ali pa bomo postavili zahteve in visoke kriterije za pridobitev učnih in delovnih navad, je izpostavila. Napaka? Prezgodnji začetek šolanja Duh časa, v katerem živijo, namreč omogoča otrokom in mladostnikom lagodno življenje in zadnja statistika kaže, da je v Evropi samo še Ciper za Slovenijo po kriteriju, kdaj se mladi osamosvojijo. "To pomeni, da jih nismo opremili z občutkom za odgovornost," je prepričana psihologinja, ki je opozorila tudi na visoko stopnjo samomorov med mladimi. Kot napake v slovenskem šolstvu je izpostavila začetek šolanja pet in pol leta starih otrok, prezgodnje uvajanje tujih jezikov in prezgodnje vključevanje v vrsto dejavnosti. Potem pa so že kot mladostniki zdolgočaseni, naveličani vsega in iztrošeni.