Mesec: Minimalna plača bo prihodnje leto znašala vsaj 850 evrov

Potem ko so na Inštitutu za ekonomska raziskovanja prvič po letu 2017 izračunali novo višino minimalnih življenjskih stroškov, je vlada konec oktobra sprejela pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače. Predlaga, da se že novembra uskladi z novo višino minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije.

Prvo razpravo o tem predlogu so socialni partnerji opravili na današnji seji ESS in kot so po seji zatrjevali predstavniki tako sindikatov kot delodajalcev in tudi vlade, je bila razprava poglobljena in strpna. "Nobena stran ni grozila z odhodom iz ESS, pač pa smo se pogovarjali o tem, kako zakonsko uskladiti minimalno plačo, da bo v interesu tako podjetij kot zaposlenih," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Sindikati imajo višja pričakovanja

Stališče vlade glede tega vprašanja je po njegovih besedah jasno. "Slediti je treba zakonskima določbama, da mora biti minimalna plača za najmanj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov ter da se mora usklajevati z inflacijo," je dejal. Če to seštejemo, je jasno, da bo v letu 2023 znašala vsaj 850 evrov neto, je povzel.

Novice Zvišanje minimalne plače se zdi nujno tudi delodajalcem

Sindikati imajo še malo višja pričakovanja. "Ob upoštevanju zakonskih kriterijev je izračunani znesek približno 877 evrov neto," je dejala Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To bi v primerjavi z veljavno višino pomenilo 15-odstotni dvig, ki pa se ji ne zdi prevelik in tudi ne preveč ambiciozen.

Delodajalci s pomisleki

Delodajalci imajo nekaj pomislekov. "Vsekakor se je treba dogovoriti o dvigu minimalne plače," je soglašal Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije, a zanikal, da bi govorili o 15-odstotnem dvigu. "O višini in načinu dviga se bomo dogovorili prihodnji teden," je dejal. Ob tem je opozoril, da je Slovenija država z eno najvišjih minimalnih plač v Evropi.

Novice Delodajalci proti izrednemu zvišanju minimalne plače

Prihodnji teden se bodo med drugim pogovarjali tudi o tem, da bi zvišanje minimalne plače izvedli le enkrat, pri tem pa bi upoštevali tako uskladitev z novo višino minimalnih življenjskih stroškov kot tudi z inflacijo. "Treba je upoštevati oba dviga, lahko pa se pogovarjamo o tem, da se izvede enoten dvig v januarju," je povedal Mesec.

Na mizi predlog subvencioniranja čakanja na delo

Poleg tega bo prihodnji petek na dnevnem redu tudi predlog sheme subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ki jo pripravlja vlada in bo podjetjem po Meščevih besedah pomagala preživeti zimo. Trobiš pa je dodal, da je ta ukrep za gospodarstvo zelo pomemben, saj bo v primeru recesije, ki se zdi neizogibna, potrebovalo fleksibilen model.

Danes so obravnavali tudi vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, ki predvideva 4,5-odstotno uskladitev pokojnin v novembru in decembru, za prav toliko pa omejuje tudi dvig oskrbnin v domovih za starejše.

"Ne gre za izredno uskladitev pokojnin," je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, a predlog zakona vseeno pozdravila. Upokojenci bodo izplačila deležni že v letošnjem letu, je bila zadovoljna ter dodala, da bo v začetku leta 2023 sledila redna uskladitev pokojnin.

Dejan Židan z ministrstva za gospodarstvo je na seji predstavil predlog novele zakona o trgovini, s katero bi izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavili kot trajne. Brez sprememb zakona o trgovini se bo ukrep konec tega leta iztekel, je povedal in zagotovil, da dodatnih izjem ne bo.

Socialni partnerji so se seznanili še s poročilom Inšpektorata RS za delo v lanskem letu, pri čemer so med drugim izvedeli, da na inšpektoratu načrtujejo približno 20 novih zaposlitev, večinoma inšpektorjev.