Petek, 5. 7. 2013, 15.43
8 let, 7 mesecev
Matoz: Občutek imam, da gre pri zadevi Patria za zlorabo pravosodja
Da ima občutek, da postopek v zadevi Patria ni bil pošten in da gre za zlorabo pravosodja, je na pravnem kolokviju o procesu Patria dejal Franci Matoz. Ta je zastopal nekdanjega premiera in predsednika SDS Janeza Janšo v postopku zaradi obtožbe, da je sprejel obljubo nagrade za nezakonito posredovanje. Kot je znano, je sodišče na prvi stopnji Janšo spoznalo za krivega in ga obsodilo na dve leti zapora in plačilo denarne kazni v višini 37.000 evrov.
Zagovornik nekdanjega premiera je med drugim dejal, da se je tožilstvo v obtožnem predlogu sklicevalo na nekatere dokumente, za katere naj bi vedelo, da njihova vsebina ni resnična, in na dogodke, ki se niso zgodili. Med njimi naj bi bil sestanek Janše in lobista Wolfganga Riedla v hiši mariborskega župana Borisa Soviča, ki je ta sploh ni imel, je dejal Matoz. Nekatere od omenjenih dokumentov je sodišče uporabilo tudi v sodbi, je dejal Janšev odvetnik. "Zdi se, da je tožilstvo prek gospoda Jožeta Zagožna poskušalo skozi stranska vrata v postopek pripeljati tudi Janšo, to mu je tudi uspelo," je ugotavljal Matoz, pri čemer je dodal, da si je tožilka "privoščila vložitev obtožnega predloga, ki temelji na neresničnih navedbah in izkrivljenih dejstvih".
Ivan Bele z mariborske pravne fakultete je primer Patria označil kot primer nepravilne uporabe kazenskega prava, "ki posega tudi v ustavne pravice človeka". Tudi če je šlo pri sodišču za neznanje, je to po njegovih besedah neopravičljivo. "Lahko bi celo postavil tezo, da gre za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico, da mu sodi neodvisno in nepristransko sodišče," je prepričan Bele.
Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Lovra Šturma so se v postopku zgodile ustavnopravne kršitve, predvsem kršitev pravice do poštenega sojenja, saj "sodišče ni uporabilo materialnega prava, kot bi ga moralo". Gre pa tudi za kršitev 2. člena ustave, torej za kršitev načela pravne države, ki zahteva jasnost in določnost vseh pravnih aktov, je prepričan. Ključni predpogoj za tako imenovani fair trial je po Šturmovih besedah ta, da so sodniki v konkretni zadevi neodvisni in nepristranski, kar pomeni "odsotnost predsodka, nerazpoloženja in nenaklonjenosti do katerega koli obtoženca". Po Šturmovih besedah je pomembno tudi to, da "sodišče vzbuja vtis nepristranskosti".
Šturm je še povedal, da namen kolokvija, prvega v nizu pravnih kolokvijev, ki jih bodo organizirali, ni kritika pravosodja in sodne veje oblasti, temveč izhajajo iz prepričanja, da predstavitev napak, ki naj bi se zgodile v postopku, sodišču lahko pomaga. Gre za inštrument amicus curiae, prijatelj sodišča, ki je v svetu uveljavljen, pri nas pa premalo poznan, je pojasnil Šturm. Prijatelj sodišča je po Šturmovih besedah lahko vsak pravnik, ki poskuša pomagati sodni veji, da ta odpravi pravne napake v postopkih sodnega odločanja, namen pa je, da se to povzdigne na najvišjo mogočo stopnjo, s čimer se izboljšata sodna avtoriteta in zaupanje v sodno vejo oblasti.
Na kolokvij so sicer povabili še tožilca Andreja Ferlinca in Boštjana Lamešiča, ki sta v zadevi zastopala obtožni predlog, a se na vabilo nista odzvala, je pojasnil Brščič.