Levica: Dvig premij zdravstvenega zavarovanja ni upravičen #video

Vlada je po besedah ministra Danijela Bešič Loredana z interventnim zakonom zdravstvenim zavarovalnicam namenila več kot 70 milijonov evrov, skušali pa bodo dobiti odgovor, za kaj je bil ta denar porabljen.

Po preučitvi podatkov zavarovalnic po velikonočnih praznikih pa bodo videli, kako naprej, ali lahko kako ukrepajo v dobrobit državljanov. Ob tem pa je opozoril, da vlada nima neposrednih vzvodov, ki bi jih lahko uporabila za zamrznitev zavarovalnih premij zasebnih zavarovalnic.

Na dvig premije se je odzval tudi minister za delo in koordinator koalicijske Levice Luka Mesec, ki je dejal, da so se v vladi dogovorili, da bodo "naročili regulatornim institucijam, da preverijo gospodarnost in upravičenost tega dviga". Kot pojasnjujejo v Levici, je iz letnega poročila Agencije za zavarovalniški nadzor razvidno, da so zavarovalnice v letu 2020 zbrale 626 milijonov evrov iz naslova premij za dopolnilno zavarovanje, od česar je šlo za izvajanje storitev zdravstvenega zavarovanja 498 milijonov − obratovalni stroški zavarovalnic so predstavljali 47 milijonov, čistega izida pa so imele 17 milijonov evrov. 60 milijonov, ki bi jim sicer pripadel kot del dobička, so morale vložiti v program skrajševanja čakalnih vrst. Ob tem so dodali, da so številke za leto 2021 podobne, zbranega je bilo malo manj denarja, za zdravljenje pa ga je bilo porabljenega nekaj več.

45 milijonov letno za javno blagajno namesto za dražje obratovalne stroške

V nadaljevanju so dodali, da zavarovalnice za plačilo zdravstvenih stroškov namenijo dobrih 87 odstotkov sredstev, zbranih iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od leta 2006 so imele vse skupaj 120,9 milijona evrov čistega izida. Obratovalni stroški zavarovalnic predstavljajo dobrih deset odstotkov prihodkov − številka se od leta 2006 vsako leto giblje okoli 50 milijonov evrov. Kot pravijo, če bi ta sredstva upravljal ZZZS, katerega obratovalni stroški predstavljajo 1,8 odstotka zbranih sredstev, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili dodatnih 45 milijonov − od leta 2006 bi se tako v zdravstveni blagajni nabralo dodatnih 750,52 milijona evrov. Po njihovem izračunu smo torej vse skupaj, od leta 2006, zavarovalnicam namenili malo manj kot milijardo evrov − denar, ki bi ga lahko javni zdravstveni zavodi porabili za marsikaj, menijo v Levici. 

Dopolnilno zavarovanje je nepravično in nesocialno

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je izjemno nesocialna in nepravična (in prikrito obvezna) dajatev, ki nesorazmerno obremenjuje najranljivejše skupine prebivalstva, medtem ko se v žepe zavarovalnic kanalizirajo ogromne količine denarja (zavarovalnica Generali je tako leta 2022 pridelala 15.006,22 milijonov evrov čistega dobička, leto poprej pa 26.413,81 milijonov evrov). Od tega predstavlja čisti izid iz naslova dopolnilnega zavarovanja obe leti dobre tri milijone evrov − dopolnilno zavarovanje je torej zavarovalnici Generali v letu 2022 predstavljalo dobrih deset odstotkov dobička, so še pojasnili. 

Ker je dajatev za dopolnilno zavarovanje nepravična in nesocialna, so v Levici, kot so zapisali, leta 2019 tudi predlagali prenos te dajatve de facto v plačni sistem, kar bi za posledico imelo solidarno in pravičnejšo porazdelitev bremen. Za veliko večino ljudi bi tak prenos predstavljal manjši strošek − še posebej po dodatnem dvigu, ki ga zavarovalnice načrtujejo.

Zdaj je pravi čas, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpravimo

30-odstotni dvig položnic za dopolnilno zavarovanje ni upravičen, še menijo, saj si zavarovalnice ne smejo na račun najranljivejših skupin prebivalstva vzeti pravice poskrbeti za dobičke, sploh ne v času cenovne krize in že tako velikih negotovosti v zdravstveni oskrbi. Zato je napovedana podražitev dopolnilnega zavarovanja še en razlog v korist njegovi ukinitvi. 

"V Levici bomo vztrajali, da v skladu s koalicijskim dogovorom in časovnico ministrstva za zdravje do konca leta ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter poskrbimo, da se zdravstvena oskrba ne bo izvajala z namenom polnjenja žepov delničarjev zavarovalnic," so sklenili. 

Zveza svobodnih sindikatov poziva k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in obdavčenju dobičkov zavarovalnic

Medtem Zveza svobodnih sindikatov Slovenije po napovedi zavarovalnice Generali, da bo za deset evrov zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poziva k njegovi ukinitvi, pa tudi k obdavčenju dobičkov zavarovalnic. Odločitev za zvišanje premije so označili za "absurdno in nesprejemljivo".

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, že leta opozarjajo na številne probleme zdravstvenega sistema, sistema zdravstvenih zavarovanj, poštene obdavčitve glede na prihodke ter predvsem na zaščito najranljivejših družbenih skupin.

Nedavna informacija ene od zavarovalnic, da bo premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje dvignila za 10,39 evra oziroma 30 odstotkov, je po njihovi oceni dodaten argument za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"V času, ko se vsi pripravljamo na zdravstveno reformo, v času, ko je na deset tisoče ljudi brez osebnega zdravnika, ko se čakalne vrste absolutno ne krajšajo, pri čemer nam vzroki za to še vedno niso znani, ko se večajo apetiti po privatizaciji javnega zdravstva in ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bi zasebna zavarovalnica služila na račun delavk in delavcev, upokojencev, upokojenk, prekarcev, mladih, torej tistih, ki se že dandanes težko prebijajo iz meseca v mesec," komentirajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Zato takim podražitvam absolutno nasprotujejo in ministrstvo za zdravje ter vlado pozivajo, da se odzovejo in preprečijo "nerazumno bogatenje zasebnih zavarovalnic na račun delavk in delavcev, upokojencev, mladih".

Pozivajo k večji obdavčitvi zavarovalnic, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem, ali pa k temu, da ves dobiček namenijo v izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja, storitve pa morajo postati hitre, kakovostne in učinkovite. "Odreagirajte in ukinite dodatno zdravstveno zavarovanje, ki to že dolgo ni več," so pozvali.

SZZ se zavzema in podpira prizadevanja glede zdravstvene reforme 

Na podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je odzvalo tudi Slovensko zavarovalno združenje. "V Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) se zavedamo, da gre za dvig, ki lahko pomembno vpliva na stroške gospodinjstva, a v primeru, da posameznik tovrstnega zavarovanja nima, so lahko njegovi stroški za neposredno doplačilo za izvedeno zdravstveno storitev neprimerno višji. Hkrati je pomembno zavedanje, da je dvig premij izrazito nepriljubljen ukrep tudi pri zavarovalnicah, pa čeprav je posledica večje porabe v javnem zdravstvu, na kar zavarovalnice nimajo vpliva," so zapisali. 

"Tudi zaradi tega se v zavarovalnem združenju zavzemamo in podpiramo prizadevanja glede zdravstvene reforme," so zapisali in strinjajo se, da je prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno celovite prenove, zato so tudi javno podprli prizadevanja aktualne slovenske vlade, da prevetri celotni zdravstveni sistem.