Kučan brez filtrov: Zakaj novi obrazi tako hitro zbledijo

Na vprašanje, ali ga oznaka 'stric iz ozadja' moti, Milan Kučan za časnik Delo odgovarja, da mu naziv 'stric' kot tak ni neprijeten, težavo pa ima z delom 'iz ozadja', saj ta pogosto namiguje na prikrite politične igre. V tem vidi podobno zavajanje kot pri floskuli o novih obrazih, ki naj bi rešili težave preteklosti. A kot pravi, se ta upanja hitro izkažejo za prazna, če za novimi obrazi ne stojijo tudi nove ideje in politična kultura. Takrat se razočaranje zgodi skoraj takoj po njihovem prihodu – novi obrazi se v očeh ljudi hitro postarajo.

O aktualni vladi: pristopila je k težavam, ko drugi niso

Kljub začetnim napakam, da bo mogoče stvari reševati brez uvodnega 'sto-dnevnega miru', Kučan priznava, da se je aktualna vlada lotila vprašanj, ki so jih prejšnje oblasti dolgo zanemarjale. Po njegovih besedah gre za teme, kot so razmere v zdravstvu, stanovanjska politika, skrb za starejše, pokojninski sistem, plačna razmerja v javnem sektorju, pa tudi vprašanja energetske prihodnosti in prihodnosti gospodarskih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Ob tem opozarja na previdnost pri jeziku – politična razprava se je po njegovem prehitro zatekla k pojmu 'reforma', čeprav večina ukrepov ne pomeni postavitve sistema na novo, temveč potrebo po postopnem, odgovornem in premišljenem reševanju konkretnih problemov. "Če govorimo o reformah, se ustvarjajo pričakovanja, da bomo vse temeljito prenovili. To pa pogosto ni ne mogoče, ne potrebno," meni Kučan. Kot primer dobre prakse izpostavlja ministrico za zdravje, ki ni govorila o reformah, temveč o konkretnih spremembah – in pri tem tudi dosegla rezultate.

Novice Kučan: Vlada ima rezultate, ključno bo, kako jih bo znala predstaviti volivcem

Zdravstvo kot proces: brez iluzij o hitrih rešitvah

Na opozorila o podaljševanju čakalnih vrst in odhodih zdravnikov iz javnega sistema odgovarja, da je zdravstvo kompleksen in togi sistem, kjer rezultatov ni mogoče pričakovati čez noč. "Zdravstveni sistem niso samo zdravniki, temveč tudi sestre, pomočniki, čistilke. Spremembe je treba obravnavati kot proces," pravi Kučan. Po njegovem mnenju odgovorna politika pomeni, da učinke reform ves čas spremljamo, jih po potrebi korigiramo, in če se neka rešitev izkaže za slabo, jo brez zadržkov zamenjamo z bolj domišljeno. 

Protesti proti prejšnji vladi so bili odziv na avtokracijo – ne na maske

Na vprašanje, ali bi se tudi pod aktualno vlado znova usedel na kolo, Kučan za časnik Delo odgovarja jasno: ne. Po njegovih besedah so razlike med sedanjo oblastjo in prejšnjo vlado Janeza Janše tako velike, da primerjava ni smiselna. "Svetlobna leta razlike so," pravi in dodaja, da je bil razlog za množične proteste – vključno z njegovim sodelovanjem – predvsem občutek avtokratskega in nasilnega vladanja, ne pa ukrepi, povezani z epidemijo. "Ne gre za maske, kot se zdaj pogosto sliši, temveč za ravnanja s policijo, uporabo vodnih topov, napade na kritične glasove, STA in medije. Ljudje so začutili nelagodje, v kakšni državi živimo, in strah, kam to pelje," je dejal. Kot so zapisali v Delu, je bilo kolesarjenje eden redkih razpoložljivih ventilov, prek katerega so ljudje izrazili svoj odpor do takšne politike. Po njegovih besedah so razlike med sedanjo oblastjo in prejšnjo vlado Janeza Janše tako velike, da primerjava ni smiselna. "Svetlobna leta razlike so," pravi in dodaja, da je bil razlog za množične proteste – vključno z njegovim sodelovanjem – predvsem občutek avtokratskega in nasilnega vladanja, ne pa ukrepi, povezani z epidemijo. Foto: posnetek zaslona TVS 3

Drobljenje levice in vloga novih političnih akterjev

Kučan za časnik Delo opozarja, da razpršenost na levici ni problem, če temelji na različnih vsebinskih pristopih, ne pa na osebnih ambicijah ali političnih solo projektih. Ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča spremlja zadržano – ključna bo vsebina, ne ime. Demokratični prostor po njegovem mnenju potrebuje raznolike poglede, a ti morajo biti povezani z realno pripravljenostjo na sodelovanje, dogovarjanje in politični kompromis.

Na idejo o tako imenovanem tretjem polu, v katerem bi ključno vlogo imela Vladimir Prebilič in Anže Logar, Kučan po navedbah Dela gleda zadržano. Med obema zaznava vrednostne razlike in dvomi, da bi lahko učinkovito sodelovala. Posebej je kritičen do Logarja, pri katerem pogreša jasno distanco od preteklega delovanja znotraj SDS. Kot pravi, je verodostojnost v politiki izjemno pomembna – in če nekdanji nosilci določenih praks danes nastopajo z drugačno retoriko, bi morali ob tem tudi jasno priznati pretekle napake. "Ne pričakujem, da kdo vse življenje vztraja pri isti politični opredelitvi. A če se kdo danes predstavlja kot drugačen, mora to tudi izreči – povedati, da zdaj misli in deluje drugače," opozarja Kučan. 

Levici ne očita pomanjkanja idej, temveč razpršenost in v nekaterih primerih tudi izgubo jasne vrednotne usmeritve. SD se po njegovem mnenju išče, a bi se morala vrniti k temeljnim socialdemokratskim načelom. Za razliko od levega pola pa na desnici vidi veliko bolj jasne znake radikalizacije, ki jo pooseblja SDS.

Varnost in mir: več kot zgolj orožje

S prihodom Donalda Trumpa in njegovo politiko America First je jasno, da mora Evropa sama poskrbeti za svojo varnost. Foto: Reuters Kučan po navedbah Dela opozarja, da se je svet spremenil – vojne so znova blizu, grožnja globalnega konflikta je realna, zato mora tudi Slovenija resno razmisliti o svoji obrambni sposobnosti. Čas, ko smo se v Evropi zanašali na ZDA kot varnostnega garanta, je po njegovem mnenju mimo. Trumpova politika 'America First' je pokazala, da mora Evropa – in z njo Slovenija – sama prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost.

Po navedbah Dela, Kučan podpira stališče predsednika vlade, da obrambe ne smemo razumeti zgolj kot kupovanje orožja, ampak širše – kot krepitev celotne družbene odpornosti, infrastrukture in usposabljanja, torej kot sistem 'dvojne rabe'. Ob tem pa izraža skrb, da bi v Evropi prevladal zgolj militaristični odziv: "Ko se železje kopiči, ga bo kdo želel uporabiti. Proti komu?" se sprašuje Kučan in dodaja, da bi rad slišal resno utemeljitev, zakaj naj bi bila Rusija tako velika nevarnost, če ni bila sposobna premagati niti Ukrajine.

Brez zaupanja državljanov ni varnosti

Na vprašanje, kaj je največja grožnja slovenski prihodnosti, Kučan ne izpostavi oboroževanja, ampak razpad zaupanja med državo in ljudmi. Če bodo državljani imeli občutek, da jim država omogoča dostojno življenje, bodo pripravljeni prispevati tudi k njeni obrambi. Če pa se bodo počutili odrinjene in nevredne, jih ne bo prepričal noben varnostni sistem. "Ljudje, ki vedo, za kaj se borijo, se bodo borili. Če tega ne vedo, se pač ne bodo," povzame Kučan in se pri tem sklicuje na izkušnjo iz leta 1991.