Petek, 19. 6. 2020, 10.45
3 leta, 10 mesecev
Kranjski prostorski načrt pri spremembi namembnosti protiustaven
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Ustavno sodišče je na pobudo Sklada obrtnikov in podjetnikov odločilo, da je odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj v neskladju z ustavo, in sicer v delu, kjer nekatera zemljišča na Primskovem iz stavbnih spreminja v parkovna. Občina mora protiustavnost odpraviti v enem letu, izhaja iz danes objavljene odločbe sodišča.
Sklad obrtnikov in podjetnikov se je na svojih parcelah na območju Primskovega več kot deset let trudil za gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih blokov, vendar zaradi nasprotovanja sosedov pri tem ni bil uspešen. Gradnjo pa je povsem onemogočil tudi občinski prostorski akt, ki je spremenil namensko rabo zemljišč iz stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v park, poroča STA.
Sklad je prepričan, da je odlok v tem delu v neskladju z ustavo, saj je sprememba namenske rabe zemljišča povzročila njegovo dejansko razlastitev. Zemljišča so namreč izgubila dve bistveni funkciji lastnine, in sicer zaradi padca tržne vrednosti za približno 450 tisoč evrov funkcijo razpolaganja, ker so parki dostopni vsem, pa tudi funkcijo uporabe zemljišč.
Postopek sprejemanja odloka je bil po trditvah sklada netransparenten, saj iz dokumentacije, ki jo je prejel, ni razvidno, na podlagi česa je prišlo do spremembe osnutkov odloka, ki so bili predmet javnih razgrnitev. Meni, da je bil osnutek odloka v postopku sprejemanja nezakonito spremenjen in dopolnjen, kar sicer Mestna občina Kranj zanika, sodbo ustavnega sodišča povzema STA.
Pripravljavci prostorskih aktov morajo upoštevati tudi zasebne interese
Ustavno sodišče je že v preteklosti sprejelo stališče, da ustava posameznikom ne zagotavlja pravice do ohranitve obstoječe namenske rabe njihovih zemljišč. Spremenljivost namenske rabe je namreč nujni pogoj za udejanjanje smotrnega izkoriščanja zemljišč in načela prevlade javnega interesa v postopku prostorskega načrtovanja.
Vendar je sodišče hkrati poudarilo, da morajo pripravljavci prostorskih aktov upoštevati tudi zasebne interese. Tako mora lokalna skupnost pri pripravi prostorskega načrta, s katerim spremeni obstoječo namensko rabo zemljišča iz zazidljivega v nezazidljivo, izkazati posebno skrbnost, piše STA.
Že v fazi sprejemanja akta je potrebno sodelovanje z lastniki, ugotoviti pa je treba tudi vse okoliščine, na podlagi katerih se tehta med splošnim interesom in varovanjem pravice do zasebne lastnine, saj mora obstajati pravično sorazmerje med koristmi, ki jih ukrep zasleduje, in prikrajšanjem, ki ga ukrep pomeni za lastnika.
Za odpravo nepravilnosti ima občina leto dni časa
Mestna občina Kranj, ki se je za spremembo namembnosti odločila po usklajevanju s Krajevno skupnostjo Primskovo glede potrebe po povečanju zelenih površin, v tem primeru tega ni storila. Sodišče zato niti ni moglo presoditi, ali sprememba namenske rabe iz stavbnih zemljišč v zelene površine pomeni ustavno dopusten poseg.
Sodišče je občini naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu. V skladu z odločbo bo občina morala zagotoviti skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa pri določitvi namenske rabe zemljišč ter presoditi, ali obstaja razumno razmerje sorazmernosti med koristmi, ki jih ukrep zasleduje, in prikrajšanjem, ki ga na drugi strani pomeni za lastnika nepremičnine.
