Na šolskem ministrstvu in v zavodih s področja šolstva je obstajala sistemska napaka v obliki pomanjkljivih oziroma neizvedenih nadzorov nad izvajanimi projekti oziroma nad porabo javnih sredstev.
To v sistemskem načelnem mnenju ugotavlja komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Prejel 75 tisoč evrov za izdelavo študij, a KPK dvomi o avtorstvu
V mnenju komisija izpostavlja konkretne primere suma korupcije, ne navaja pa, za kateri zavod gre. Med drugim navaja primer, ko so v nekem zavodu s področja šolstva v letih 2009 in 2010 izvedbo projekta podelili tujcu s stalnim prebivališčem v tujini. Ta je skupno prejel več kot 75 tisoč evrov sredstev za izdelavo študij, pri katerih po mnenju komisije "obstajajo resni pomisleki o njihovem avtorstvu".
Kot navaja komisija, so v poročilih projektov navedeni slovenski avtorji oz. njihova dela, ki so napisana samo v slovenščini, torej bi moral omenjeni avtor, tujec, zelo dobro obvladati ne samo pogovorni slovenski jezik, temveč tudi strokovno izrazoslovje. A v svojem delu jim ni uspelo ugotoviti, ali omenjeni tujec sploh obvlada slovenski jezik.
Ni jasno, kako je bil omenjeni tujec izbran za izvajalca
Po oceni komisije niti po opravljenih revizijah sveta zavoda in ministrstva ni jasno, kako je bil omenjeni tujec izbran za izvajalca navedenih projektov, niti ali je ta oseba resnični avtor sklepnih poročil ter kdo je bil v tem primeru dejansko končni prejemnik javnega denarja.
Glede omenjenega primera komisija navaja tudi odgovor nekdaj odgovorne osebe za področje, kamor sta spadala tudi projekta tega tujca, ki je v pogovoru s predstavniki KPK med drugim dejal, da "so bili večkrat 'od zgoraj' vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prav prek zavoda".
Najeli študenta, ki je v povprečju delal 13,5 ure dnevno
Poleg tega je komisija v istem zavodu ugotovila, da so leta 2006 prek študentske napotnice zaposlili študenta za delo z računalnikom. Glede na podatke iz poročil o delu študenta in o izplačilih študentskemu servisu je po ugotovitvah komisije razvidno, da je omenjeni študent v povprečju delal 13,5 ure dnevno, v najbolj produktivnem mesecu pa bi moral delati po 20 ur dnevno, da bi opravil število ur, ki izhajajo iz poročila. Komisija zato "upravičeno dvomi o dejansko opravljenem delu in upravičenosti izplačil" v tem primeru.
Komisija na podlagi teh primerov ugotavlja, da na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, obstaja očitna sistemska pomanjkljivost nadzora nad izvajanimi projekti oz. se ta sploh ni izvajal.
Opozarja tudi, da sta svet omenjenega zavoda in ministrstvo ves čas njihovega nadzora nad tem zavodom "k temu pregledu dolgo časa pristopala nezavzeto in z nizko stopnjo integritete. Površno oz. pavšalno opravljene revizije obeh organov kažejo na nizko stopnjo zavzetosti pri razčiščevanju in odkrivanju dejanskega stanja", meni senat komisije. Svet omenjenega zavoda je po navedbah komisije prvo resno revizijo opravil šele skoraj eno leto po prvem pozivu k razjasnitvi okoliščin.
KPK: Gre za sistematično pomanjkljivo urejeno področje
A pomanjkljivosti nad nadzorom se po ugotovitvah komisije ne pojavljajo zgolj na enem od javnih zavodov s področja šolstva, temveč gre za sistematično pomanjkljivo urejeno področje, senat komisije poudarja v sistemskem načelnem mnenju, ki so ga sprejeli danes. To po mnenju senata izrazito povečuje tveganja za korupcijo, kot jo opredeljuje prva točka četrtega odstavka zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Senat v priporočilu ministrstvu predlaga vzpostavitev celovitega, natančnega in sistematičnega nadzora nad javnimi zavodi pod njegovim okriljem. Pri tem komisija ministrstvu priporoča, naj zagotovi, da bodo na mesta, na katerih se odloča o porabi javnih sredstev, in na mesta, ki to porabo nadzirajo, imenovani posamezniki, ki jih odlikuje visoka stopnja integritete in ki izkazujejo visoko mero etičnosti v dozdajšnjem ravnanju.
Pozdravljajo že izvedene rešitve ministrstva
"Komisija pozdravlja in spodbuja rešitve, ki jih je pristojno ministrstvo na podlagi ugotovitev komisije in drugih pristojnih organov že izvedlo – na primer sledljivost izvajanja projektov –, jih pripravlja ali jih šele bo pripravilo in ki bodo prispevale k omejitvi tveganj za razvoj koruptivnih praks," v mnenju še poudarja senat komisije.
Hkrati tudi opozarja, da rešitve ne smejo ostati na deklarativni ravni ali pa mrtva črka na papirju. Napovedujejo, da bodo razvoj na področju sistematične ureditve nadzora nad javnimi zavodi s področja šolstva v prihodnje spremljali tudi sami.