Četrtek,
7. 7. 2011,
9.09

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

gostinstvo

Četrtek, 7. 7. 2011, 9.09

8 let, 7 mesecev

Kot sezonski gostinski delavec končal na ulici

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
"Že devetega marca sem podpisal pogodbo za določen čas, za tri mesece. Brez zdravniškega potrdila in drugih formalnosti sem takoj začel delati," se spominja Janez Farič.

V začetku se je še lovil, nato "mi ni bila več težava skupaj s še šestimi sodelavci streči tudi imenitnim gostom, kot so bili Tina Maze, Primož Ulaga ali pogajalci Patrie iz Finske". Kot pravi, se je streglo tudi do dvajset ur na dan, vse dni v tednu. Delo po njegovem ni bilo dovolj ovrednoteno: "Prvi mesec sem dobil 420 evrov plače in 50 evrov nagrade." Dogovor za del mesečnega prometa, a denarja ni bilo Razočarani nad osebnimi dohodki so se natakarji in kuharji z direktorjem dogovorili, da jim v aprilu pripada 33 odstotkov mesečnega prometa. Vendar aprila in maja denarja na njihove račune ni bilo: "Prvi izgovor je bil, da ni gostov, ki bi trošili, drugi pa, da sami jemljemo denar iz blagajne." Po Faričevih besedah je sicer direktor njemu naložil, da je vsakemu zaposlenemu dajal denar iz blagajne: "Šlo je za naše potrebe, kot so cigarete in pijača, pa tudi material za gostilno smo kupovali sami z denarjem iz blagajne. Vse imam še danes natančno in skrbno zapisano." Žrtveno jagnje? Farič je prepričan, da je na ta način postal žrtveno jagnje: "Ker sem se v imenu vseh nas pritoževal, da nismo dovolj dobro plačani, so me obtožili, da kradem denar." Odločil se je držati jezik za zobmi in svoje je želel pošteno odslužiti. Ni se izšlo – dan pred iztekom pogodbe ga je po lastnih besedah pri keteringu na teniškem turnirju v koprski Bonifiki direktor pustil na cedilu, ko je moral sam skrbeti za več kot sto ljudi. Ko ti je vsega dovolj "Odložil sem predpasnik, vzel torbo s svojimi stvarmi in šel na Rdeči križ, kjer sem prosil, ali mi lahko pomagajo. Poiskal sem tudi pomoč odvetnika, primer sem prijavil policiji." Čeprav je po svojih besedah doživel grenko izkušnjo, se Janez Farič za konec vseeno pošali: "Naučil sem se vsaj italijanščine in spoznal italijansko kuhinjo. Morda bom to kdaj unovčil." Plače res slabe, a vsak ima prenočišče in hrano Nasprotna stran ima seveda svojo različico zgodbe. "Janez je bil prvi mesec izvrsten delavec. Popolnoma smo mu zaupali, zato je tudi prevzel vodenje gostinstva," je začel Flavio Grižon, direktor gostilne Istranova. Priznal je, da plače zaposlenih niso visoke, ima pa »vsak zagotovljeno prenočišče in hrano«.