Koronamanipulacije: Ste spali deset let pri domovih za starejše?

Ker gre za pomembno polemiko in je prav, da se slišijo vse plati, odziv Romane Tomc objavljamo v celoti: 

"KORONA V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Te dni so domovi za starejše spet na udaru. Pravzaprav je tako že od začetka koronaepidemije, ki je na dan naplavila vse težave, s katerimi se domovi spopadajo že zelo dolgo, a doslej ni bilo volje za resnejši pristop k reševanju tega zahtevnega izziva. Zgodba o slabih razmerah v domovih za starejše, o nezadostnem številu postelj, neprimerni arhitekturi, pomanjkanju kadrov in slabo plačanih zaposlenih seveda ni od včeraj. Zato je pretirano zgražanje in zganjanje teatra v tem trenutku precej dvolično. Še posebej, ker večinoma prihaja iz vrst tistih, ki so bili v preteklosti sami odgovorni za to, da bi lahko kaj spremenili, a niso. 

Dolgoročno zanemarjanje področja je pustilo izjemno škodljive posledice, ki jih ni mogoče odpraviti v nekaj tednih. Več kot desetletje ni bil zgrajen niti en nov dom za upokojence, standardi oskrbe so popolnoma zastareli. Približno enako dolgo se pogovarjamo tudi o tem, da nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, zakona pa od nikoder. Veliko besed, analiz, reorganizacij, veliko zapravljenega časa, denarja in priložnosti. Ko danes poslušam in berem številne, ki se oglašajo, opazim, da znajo zelo dobro analizirati obstoječe stanje. Poleg tega vedo povedati, da je za to, da imamo takšno stanje kriva država. Dajte no, država? Saj v državi se točno ve, kdo je odgovoren za to, da sistem deluje! Ve se, kdo pripravlja zakonske podlage in kdo jih sprejema. Zakaj bi odgovornost posameznikov skrivali za besedo 'država'? Razen, če za tem ne stoji namera, da se nekomu zavaruje hrbet in krivdo prevali kar na vse. To bi bilo še posebej podlo.

Splošno znano je, da področje sociale v najširšem smislu že dolga leta obvladuje stranka socialnih demokratov v vseh svojih različicah. Tudi, če je vodenje resornega ministrstva prevzel kdo drug, se je moral podrediti obstoječi mreži, ki je tako obsežna in prepletena, da je ni mogoče preoblikovati v kratkem času. Posebno težavo predstavlja okorelost, ki onemogoča hitre prilagoditve novim razmeram. Menda se nič ne da spremeniti, obstaja tisoč preprek in ovir, ki ohranjajo sistem nedotakljiv. V mrežo je vključenih večina deležnikov, ki formalno ali neformalno delujejo na področju sociale, od ožjega ministrstva do centrov za socialno delo, javnih zavodov, uradov, agencij, raznih organizacij in inštitutov. Med pomembne dele mreže gre šteti tudi številne nevladne organizacije in podjetja, ki jih financira ministrstvo prek različnih razpisov.

Kje ste bili doslej? Težave v domovih niso od včeraj.

Kje so bili vsi ti in vsi predstavniki strokovne ter ostale javnosti, ki imajo danes toliko za povedati, kako bi moralo biti, zadnjih deset let? Večina njih se je zbudila šele 13. marca 2020, ko je nastopila nova vlada. Prej ni bilo težav? Je bilo vse v redu? Standardi, plače, razmere v domovih so bile odlične? Da ni morda njihova kritična aktivnost in nenadna skrb za starejše povezana z barvo vlade? Ali pa da niso slučajno kaj v 'sorodu' s petkovimi kolesarji, ki so tudi prespali nekaj zadnjih vlad. Dejstvo, da gre odgovornost za stanje na področju sociale in v domovih za starejše pripisati levemu političnemu polu, daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj so bili tiho. Če so se že oglasili, so bili zelo previdni in mili, saj je bila na oblasti 'njihova vlada' in ne bi se spodobilo, da bi bili preveč kritični.

Tipičen primer, kako ne bi smelo biti. Kako neodvisne institucije v resnici niso neodvisne in kako so nevladne organizacije zelo pogosto samo podaljšana roka vlade. No, ne vsake vlade. Z eno sodelujejo, ker jih obilno financira, proti drugi protestirajo, ker se bojijo, da bi jim odškrtnila kakšen evro, ki se porabi brez pravih učinkov. Ali pa še huje, lahko bi jih vprašala po smiselnosti njihovega delovanja, kjer bi se utegnilo izkazati, da je njihov obstoj pravzaprav sam sebi namen. Ogromno afer je bilo v tem času, ogromno priložnosti, ki bi zahtevale oster in odločen odziv. Žal ga ni bilo ali pa je v zelo kratkem času poniknil brez epiloga. Dvojna merila in politično delovanje je več kot očitno.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije, pogovarjajte se! Ne izsiljujte!

Med bolj glasnimi zadnje dni je tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih (v nadaljevanju Skupnost). Skupnost naj bi izstopila iz delovne skupine vlade, ki se trudi najti najboljše rešitve za domove za starejše. Si predstavljate? Vlada se trudi najti rešitve za njih, predstavniki domov za starejše pa ne želijo sodelovati. Res neverjetno. Moralo bi biti ravno obratno. Prav oni so tisti, ki bi morali vztrajati do konca in vleči ministrstva za rokav, naj jim pomagajo, ne pa obratno. Bežanje pred odgovornostjo je to. Užaljeno, nedoraslo in nestrokovno. 

Dejstvo je, da večina domov nima idealnih možnosti, da vzpostavi ločene cone za okužene oskrbovance. To je ena izmed posledic dolgoletnega zanemarjanja tega področja. Kljub temu pa se z malo iznajdljivosti, prilagodljivosti in potrpežljivosti lahko najde vsaj zasilna možnost. Verjamem, da je ni lahko. Poleg pomanjkanja prostora se morajo spopadati še s pomanjkanjem kadra, kar je še težje.

Že pred koronakrizo, po njej pa še posebej, so zaposleni v domovih delali z nadpovprečnimi napori. Reševali so, kar se rešiti da, opravljali nadure in se izpostavljali zdravstveno nevarnim razmeram. Veliko se jih je okužilo, nekateri so zboleli, mnogi so na robu izgorelosti. Neodgovorno, neprimerno in nesprejemljivo do zaposlenih in oskrbovancev je, da se vodilni niso sposobni razumno dogovoriti. Prav tako neodgovorno je, da zavračajo pomoč. Ministrstva jim namreč to pomoč ponujajo v več oblikah. Preverjeno in dokazljivo. Zato moja kritika leti izključno na vodstvo Skupnosti in vodstvo nekaterih zavodov, ki jim vodenje v kriznih razmerah očitno ni pisano na kožo, niso pripravljeni na kompromise in ne sprejemajo drugačnega načina dela, kot so ga navajeni.   

Dober odziv vlade v koronakrizi je v domovih za starejše preprečil najhujše.

Vsi, ki so v preteklosti dobro vedeli za težave v domovih za starejše, pa so pridno upogibali hrbet, gledali stran in bili tiho, so soodgovorni za nastalo stanje. Danes so spet pogumni. Od vlade zahtevajo, da v nekaj dneh reši, kar se je nabiralo desetletja. Še posebej morbidno je, ko vladi delijo nasvete in jo obtožujejo za nastalo stanje tisti, ki so neposredno sodelovali v razkroju socialnega sistema.

Za razliko od visoko letečih besed, praznih obljub in dragih študij, ki so jih v reševanje problematike starejših vlagale leve vlade, je vlada Janeza Janše takoj po nastopu ukrepala zelo konkretno tudi na področju domov za starejše. Med drugim je zagotovila organizacijsko pomoč pri prerazporeditvi zdravstvenih kadrov v najbolj kritičnih primerih, kot tudi nekaj deset milijonov evrov dodatnih sredstev. Oba pristojna ministra sta bila ves čas aktivno vključena na terenu. Težave so se reševale takoj. To je tudi razlog, da se je preprečilo najhujše. Žarišča v nekaj domovih za starejše so bila izolirana, posledice so bile zmanjšanje na minimum. Kaj se bi lahko zgodilo, smo videli na primeru Švedske in nekaterih drugih držav, kjer jim je situacija, ne le na splošno, ampak tudi v domovih za starejše, popolnoma ušla izpod nadzora.

Vlada je torej doslej odlično opravila z izzivom kako obvladati koranavirus v domovih za starejše. Toda to je samo prvi, morda še najlažji korak. Težje delo pa jo še čaka, pred vrati je drugi val, ne vemo, kaj nam prinašata jesen in zima. Še večji izziv pa je celovita ureditev področja, ki ureja varstvo starejših in odgovarja na vprašanja demografije, od sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi do prenove pokojninskega sistema in zagotavljanja primernih in vzdržnih pokojnin in oblikovanja demografskega sklada.

Upokojenci imajo največ koristi, ko ima Slovenija desno vlado.

Dejstvo je, da je šlo upokojencem vedno najbolje, ko je bila v Sloveniji na oblasti desna vlada. V času desne vlade je bil zgrajen zadnji dom za upokojence, sprejetih je bilo kar nekaj zakonov, ki izboljšujejo položaj upokojencev. Posebej pomembna je pokojninska reforma, ki dokazano daje rezultate, saj je zaustavila padanje pokojnin in pokojninsko blagajno vsaj za nekaj časa rešila pred zlomom. Statistika dokazuje, da so pokojnine v povprečju rastle hitreje v času desne vlade kot v času levih vlad. Tudi med koronakrizo je vlada izdatno poskrbela za upokojence. Zagotovila je krizni dodatek k pokojninam, predčasno izplačala regres, omogočila brezplačen javni prevoz in z boni podarila dopust marsikomu, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti. V jeseni sledi še novo, dodatno usklajevanje pokojnin, ustanovitev Urada za demografijo in demografskega sklada.

Jasno je, da opozicije ne skrbi, da vlada ne bi bila uspešna, saj vlada sposobnost učinkovitega delovanja dokazuje vsak dan. Skrbi jo ravno nasprotno, in sicer da bi bila vlada preveč uspešna. To zna na naslednjih volitvah marsikomu prekrižati račune. Zato obupni poskusi medijev, da dosežke vlade minimalizirajo, kolikor se da. Kljub temu pa ljudje vendarle niso več tako naivni, saj odzivi na družbenih medijih dokazujejo, da se jih čedalje več zaveda, da je vlada odlično opravila s koronakrizo.

Odločno, hitro in učinkovito ukrepanje vlade daje upanje, da se bodo tudi težave na področju oskrbe starejših, ki so se kopičile dolga leta, končno začele reševati. Ne moremo si več privoščiti zapravljanja časa, dragih analiz in dolgih pogajanj. Čaka nas ogromno dela, pri čemer bo treba zagristi v nekaj kislih jabolk. Ne le, da moramo popraviti obstoječe stanje, vsak dan več je tudi novih izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva in demografijo. Spremembe so nujne in najbrž ne bodo vsem všeč. Posebej tistim ne, ki so si v prejšnjih sistemih zagotovili določene privilegije, posebne pravice in nadstandardne ugodnosti. Velika večina si želi samo pravične in stabilne socialne države, v kateri bodo svoj zasluženi mir in varno starost uživali tudi stanovalci v domovih za starejše. Brez strahu, da zanje ne bi bilo prostora ali da si tega prostora po štiridesetih letih dela ne bi mogli privoščiti. Taki se lahko sprememb veselijo.

Romana Tomc"