"Kompromis glede dvojezičnih tabel ni zadovoljiv"

"Led je prebit," je tako poudaril predsednik krovne organizacije manjšine, Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, ki je dodal, da rešitev, ki predvideva 164 dvojezično označenih krajev, sicer ni povsem v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (ADP). Med "ledolomilci" je omenil Cerkev na Koroškem, dom v Tinjah, oddaje slovenske manjšine, duhovnike in učitelje. Za "očeta" rešitve glede krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem pa je označil odvetnika Rudija Vouka.

Vouk: Uspeh bi bil, če bi naredili kaj več od obveznega Ta je reševanje vprašanja sprožil s prehitro vožnjo skozi eno od naselij, ki bi moralo biti dvojezično označeno, in tako sprožil postopke pred avstrijskim ustavnim sodiščem, z doseženim pa ni povsem zadovoljen. Predvsem ga moti, ker je rešitev zapisana v ustavi, da koroški Slovenci ne bi mogli doseči več, poleg tega pa ni v skladu z ADP. "Ne moremo biti zadovoljni z ureditvijo, kjer je uspeh to, da se spoštuje zakonodaja, a še ta ne v celoti. Uspeh bi bil, če bi naredili kaj več od obveznega," je poudaril Vouk.

Smrtnik: Kompromis ni optimalen, vendar je vseeno dobro, da je bitke konec Predsednik stranke Enotna lista Vladimir Smrtnik pa je ocenil, da kompromis ni optimalen, vendar pa je vseeno dobro, da je "konec bitke", med katero so koroški Slovenci "izgubili številne ljudi".

Sodelovanje z vladno ekipo je bilo dobro, lahko pa bi bilo še boljše Sogovorniki so se tudi strinjali, da matična domovina slovenski manjšini v Avstriji pomaga, da pa bi lahko še bolje sodelovali. Inzko je tako menil, da je bilo sodelovanje s sedanjo vladno ekipo dobro, da pa bi bilo lahko "po pravni plati" tudi boljše.

Zgodovinar Matjaž Klemenčič je poudaril, da bi morala Slovenija notificirati sopodpisništvo ADP, kar bi bil po njegovem znak, da resno jemlje vlogo zaščitnice svoje manjšine. Po mnenju Smrtnika pa bi morala Slovenija z manjšino med drugim najti način za gospodarsko oživitev območja, da se ljudje iz dvojezičnih krajev ne bodo več izseljevali v večje kraje.

Vouk: Koroških Slovencev brez podpore matice ne bi bilo več Vouk je priznal, da koroških Slovencev brez podpore matice ne bi bilo več, ker zgolj s podporo Avstrije ne bi mogli preživeti. Dodal je, da je sicer Slovenija po svoji ustavi dolžna podpirati manjšino. Po drugi strani pa je bil do Slovenije kritičen, češ da Avstrija manjšini ne bi mogla vsiliti sedanje rešitve, če bi Slovenija nastopila odločneje.

"Slovenija manjšini najbolj pomaga, če je uspešna" Na vprašanje, kako lahko manjšini pomagajo Slovenci kot posamezniki, pa je Vouk citiral Inzkovo izjavo, da Slovenija manjšini najbolj pomaga, če je uspešna. Sicer pa bi morali biti po njegovem Slovenci samozavestni in bi morali na avstrijskem Koroškem govoriti slovensko. Po oceni Smrtnika pa lahko koristijo tudi kulturne izmenjave.