Koliko Slovencev dela v institucijah EU?

Medtem ko nekateri odhajajo v tujino in iščejo priložnosti v na primer različnih tujih podjetjih, je kar nekaj Slovencev izkoristilo prednosti slovenskega članstva v Evropski uniji. Z njim je namreč Slovenija pridobila pravico enakopravnega soustvarjanja pravnega reda in politik EU. Izbrani slovenski državljani tako dejavno sodelujejo pri delu institucij in organov Unije.

Kot je navedel Andrej Grebenc iz Evropske komisije, dela v Evropski komisiji, Svetu, Evropskem parlamentu, Računskem sodišču in Evropskem sodišču okoli od 400 do 500 slovenskih državljanov, pa tudi nekaj drugih Slovencev iz zamejstva. Slovenski javnosti verjetno najbolj poznani so evropski poslanci, evropski komisar in predstavniki v Evropskem svetu. Vendar, kot opozarja Grebenc, so to ljudje, ki jih je na mesta imenovala Republika Slovenija. "Veliko je tudi drugih, ki so uspešni in so opravili zelo zahtevne izpite za delo v evropskih institucijah. Ti lahko ostanejo na delovnem mestu do konca svojega profesionalnega življenja," je pojasnil.

Evropska komisija Slovenski komisar v Evropski komisiji je Janez Potočnik, poleg njega pa so v direktoratih komisije in izvedenskih odborih komisije zaposleni številni slovenski vladni in nevladni predstavniki, ki zastopajo interese EU in kot svetovalci strokovnjaki pomagajo pri pripravi predloga akta ali ukrepa.

Evropski parlament V Evropskem parlamentu sodeluje osem slovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah in zastopajo politične interese državljanov EU. Slovenski poslanci, ki se jim mandat izteče leta 2014, so Tanja Fajon, Romana Jordan, Jelko Kacin, Mojca Kleva Kekuš, Alojz Petrle, Ivo Vajgl, Milan Zver in Zofija Mazej Kukovič.

Evropski svet V Evropskem svetu sodeluje predsednica vlade Alenka Bratušek, ki zastopa politične interese Slovenije. Zasedanja se udeležuje še minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, vedno pogosteje pa tudi državni sekretar, pristojen za evropske zadeve, oziroma minister za finance Uroš Čufer.

Evropski ekonomsko-socialni odbor V ekonomsko-socialnem odboru sodeluje sedem slovenskih članov, ki zastopajo interese delodajalcev, sindikatov in raznih interesnih skupin. To so: Bojan Hribar, sekretar Sindikata vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti, Dušan Rebolj, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Dare Stojan, član Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Cveto Stantič, podjetnik, svetovalec Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije, Primož Šporar, direktor Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in Andrej Zorko, izvršni sekretar predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Odbor regij V Odboru regij sodeluje sedem slovenskih članov in sedem njihovih namestnikov, ki zastopajo dve reprezentativni organizaciji slovenskih lokalnih skupnosti – Skupnost občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije. Večinoma gre za župane in podžupane posameznih slovenskih občin.

Sodišče Evropskih skupnosti in Evropsko računsko sodišče Na Sodišču Evropskih skupnosti in Evropskem računskem sodišču službujejo slovenski državljani, ki pa so pri svojem delu povsem neodvisni, tako od interesov slovenske države kot tudi vplivov institucij Evropske unije. Marko Ilešič in Miro Prek sta predstavnika na Sodišču Evropskih skupnostih, Milan Cvikl pa je član Računskega sodišča.

Evropska centralna banka Med tistimi, ki so javnosti manj poznani, pa so med drugim tudi zaposleni v Evropski centralni banki. Wiktor Krzyżanowski je za Planet Siol.net povedal, da je trenutno v ECB zaposlenih 29 državljanov Slovenije. Zaposleni so lahko le tisti, ki imajo državljansko ene od držav EU. Pri izbiri kandidatov po besedah Krzyżanowskega stremijo k raznolikosti in ravnovesju med zaposlenimi. Na koncu tako izberejo najboljšega in najprimernejšega kandidata, pri čemer ni pomembno, iz katere evropske države prihaja.

Čas za nove zaposlitve za Slovenijo je že minil Seznam slovenskih predstavnikov v evropskih institucijah je tako veliko daljši, kot bi morda sklepali, če bi se osredotočili zgolj na tiste, ki so medijsko nekoliko bolj izpostavljeni. Predvsem na smemo pozabiti na tiste, in na to opozarja tudi Grebenc, ki jim je uspelo v hudem konkurenčnem boju za službe v Evropski uniji. "Na tako imenovane konkurje (izpite za delo v EU) se prijavi tudi do 15 tisoč kandidatov iz vse EU," na posamezno delovno mesto pa se prijavi tudi od 150 do 200 kandidatov.

Ob tem Grebenc dodaja, da "na žalost vlada, ministrstva in druge institucije z njimi nimajo skoraj nikakršnih stikov in njihovega znanja ne izkoriščajo za svoje dobro, kar počnejo dobro organizirane države članice".

Kot zanimivost je izpostavil še, da je sicer čas za nove zaposlitve za Slovenijo že minil. "Trenutno nova delovna mesta polnijo hrvaški državljani."