Četrtek, 9. 2. 2017, 16.52
6 let, 7 mesecev
Koliko resnice je v tem, kar govori Vinko Möderndorfer
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,93
8
"Včasih je stavek, kako nam je hudo, samo krinka za ohranjanje statusa quo in zapiranje vase," na pritožbe, da je kultura v Sloveniji podhranjena in odrinjena na družbeni rob, odgovarja Mitja Čander.
"Slovenska umetnost namreč umira, podhranjena umira. Zrinjena na rob družbene pomembnosti. /…/ Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju," je v torek na podelitvi Prešernovih nagrad dejal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Poudaril je tudi, da "je nujno, da se slovenska politika začne zavedati pomembnosti, ki jo ima umetnost pri tako majhnem narodu, in jo začne obravnavati resno, kot eno od najpomembnejših poroštev narodovega preživetja."
Preberite še:
- Slovenski umetniki in umetnice, ki so zaznamovali naš in tudi širši kulturni prostor
- Katerim društvom ministrstvo za kulturo daje največ vašega denarja
- Kje vse najdemo Prešerna? Tudi v čokoladi in kruhu.
Slovenija v vrhu med državami EU
Čeprav je Möderndorfer dejal, da nima v mislih samo finančne odrinjenosti, smo preverili, koliko sredstev naša država nameni kulturi.
Po podatkih statističnega urada se sredstva za kulturo iz leta v leto zmanjšujejo. Zanjo smo leta 2015 namenili 0,7 odstotka BDP, leta 2010 pa 0,9 odstotka, kar pomeni 133 (leta 2015) oziroma 156 (leta 2010) evrov na prebivalca.
Med državami Evropske unije se Slovenija po deležu BDP, ki ga namenja za kulturne dejavnosti, uvršča na vrh lestvice. Leta 2013 so po navedbah Eurostata več od Slovenije za kulturo namenile le Latvija (1,2 odstotka BDP), Islandija (1,2) in Estonija (1,1). Hrvaška ji je namenila 0,7, Avstrija 0,6, Finska 0,5 Nemčija 0,4, Velika Britanija pa le 0,3 odstotka BDP.
Delež BDP, ki ga države članice EU namenijo za kulturne dejavnosti:
Vir: Eurostat
Dajemo kulturi premalo javnega denarja?
"Kulturna produkcija v Sloveniji je bogata. Kulturni izplen ni slab. Imamo dve presežni operni produkciji – to za državo z dvema milijonoma ljudi ni običajno. Menda izdamo največ knjig na prebivalca v Evropi, vsaka vas ima vsaj en muzej. Slovenci vemo, da smo narod prav zaradi kulture."
"Kultura dobi dovolj denarja, le da ni prav razdeljen. Kup ljudi prejema fiksne plače, to bi morali spremeniti. Denarja je vedno lahko več, a moral bi biti bolj dinamično razdeljen. Težava slovenske kulture je, da je zaprta vase.Novi, mlajši težko pridejo zraven. To, da je na primer Tomaž Pandur pri 26 letih postal direktor mariborskega gledališča, se danes nikakor ne more več zgoditi, ker so krogi zaprti. Tako v zasebni kot v javni kulturi.
Če bi milijone, ki gredo v kulturo, naredili dinamične – da se ne bi na njih vedno pasli isti, bi bilo denarja čisto dovolj. Sredstva se že od leta 1985 razdeljujejo po istem ključu. Ta gredo nacionalnim gledališčem, javnim zavodom, muzejem, in to zlasti za plače.
Prešeren ni potreboval javne agencije za knjigo, ne ministrstva, ampak Primičevo Julijo. Dobrih in resnih kulturnih projektov se ne lotiš zaradi komercialnega vidika – to bi bila pop kultura –, ampak iz nekih drugih vzgibov."
Mitja Čander, esejist, kolumnist, literarni kritik
"Socialne stiske ustvarjalcev moramo reševati na poslušen način, ob tem pa sistem reformirati, da bo kultura generator širšega razvoja."
"Kultura je finančno podhranjena. V tranzicijskem času ni bilo resne reforme kulturnega sistema. Še vedno imamo enako organiziran javni sektor, kot smo ga imeli v osemdesetih letih, s tem, da je še veliko bolj obsežen. V javnem sektorju so glavni strošek plače, zaradi tega je vse manj denarja z nevladne organizacije, za zasebni sektor v kulturi in programe.
Predvsem pa je zmanjkalo denarja za naložbe, zato se zdi nujen zakon o kulturnem evru, ki bi zagnal nekatere nujne projekte na kulturnem področju, kot so gradnja NUK, mariborske knjižnice, obnova Drame in gradnja kulturnih akademij.
Ne gre samo za višino sredstev, ampak predvsem za prenovo kulturnega sistema, za spodbujanje bolj dinamičnih institucij. Potrebujemo dinamično in močno kulturo. Socialne stiske ustvarjalcev moramo reševati s posluhom, ob tem pa sistem reformirati, da bo kultura generator širšega razvoja.
Včasih je stavek, kako nam je hudo, samo krinka za ohranjanje statusa quo in zapiranje vase. Kultura se mora vključevati v druge sektorje, kar je tudi prednostna naloga kulture politike na ravni EU."
8