"Koliko multikulturalizma je v Katarju, ki financira džamijo v Sloveniji? Nič."

Damir Črnčec je strokovnjak za globalna, geostrateška in geopolitična ter varnostna vprašanja. Kariero je začel kot častnik Slovenske vojske, leta 2005 je postal direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo, leta 2012 pa direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Dobro leto je bil svetovalec črnogorskega ministrstva za obrambo, zlasti v procesu približevanja Natu.

Deluje kot civilnodružbeni aktivist, vodil je Odbor 2014, še vedno pa je predsednik Društva Evropska Slovenija in predsednik sveta Inštituta za globalno upravljanje.

V času, ko je v Sloveniji vedno več strelskih napadov in ko je Evropa pred novim migrantskim valom, smo se pogovarjali varnostni situaciji v Evropi in Sloveniji.

Slovenija je bila vedno uvrščena med zelo varne države. Se to v zadnjem času spreminja?

Varnost je zame relativna kategorija – občutek varnosti je tisti, ki narekuje varnost. Po osamosvojitveni vojni smo se v Sloveniji počutili varne. To so kazale tudi raziskave javnega mnenja. Nismo se počutili ogrožene od vojaških groženj ali groženj terorizma. Bolj nas je ogrožal strah pred brezposelnostjo, prometnimi nesrečami, drogami. Zdaj se je trend obrnil. Danes skoraj vsak drugi slovenski državljan kot grožnjo že zaznava terorizem. Teroristični napadi so se zgodili v državah, ki so zelo blizu nas, v državah, s katerimi nas družijo skupne vrednote in način življenja.

"Nakup 4.500 jopičev je veliko pomembnejša zadeva za manjši denar, kot je na primer nakup policijskega vodnega topa, ki je represivno in ne preventivno orožje." Foto: Bojan Puhek

Slovenija še vedno je varna država, skrbijo pa me – in tudi zadnji dogodki to potrjujejo – napadi migrantov in ljudi, ki nelegalno posedujejo orožje, na policiste. Ko zdaj poslušamo, da si policisti z lastnimi sredstvi kupujejo neprebojne srajce, je to pokazatelj, ki bi moral vzbujati zaskrbljenost. Država bi tu morala nameniti milijon in pol evrov in okoli 4.500 operativnih policistov opremiti s temi srajcami. Za relativno majhen denar bi to imelo velik pozitivni učinek v policijski strukturi. Tu izgovorov o zamudnih javnih naročilih ne bi smelo biti. Nakup 4.500 jopičev je veliko pomembnejša zadeva za manjši denar, kot je na primer nakup policijskega vodnega topa, ki je represivno in ne preventivno orožje. Torej orožje namenjeno represiji nad lastnimi prebivalci, medtem ko imajo zaščitni jopiči popolnoma drugo vlogo.

Vaša nedavno izdana knjiga nosi naslov Kresovi in trenutno dogajanje primerja s turškimi vpadi. A takrat je bila situacija bolj jasna – invazija. Niso danes zadeve veliko bolj zapletene?
Kresovi imajo tudi predkrščansko simboliko – luč, simbol upanja. V podzavesti Slovencev so ostali kot načini označevanja nevarnosti, ki prihaja. Kurjenje kresov na naših hribih se je ohranilo, saj imamo še vedno kresno noč. Želel bi si, da bi od svojih prednikov ohranili tudi razumevanje, kaj se okrog nas dogaja.

"Islamski radikalizem sem poimenoval tudi četrti totalitarizem. To je prvi verski totalitarizem." Foto: Bojan Puhek

To bi dal v kontekst dveh stvari. Islamski radikalizem sem poimenoval tudi četrti totalitarizem. To je prvi verski totalitarizem. Vsi trije prejšnji – nacionalsocializem, fašizem in komunizem – so izvirali iz laične ideologije, marksistične ideologije, medtem ko je ta verski totalitarizem. Zakaj totalitarizem? Ker je njegova ideja uničiti vso politično in tudi versko opozicijo v družbi, v katero pride, in kot edina ideologija prevladati tako na posvetni kot na religiozni ravni. Gre za oblikovanje verske države. Ta totalitarizem, ki ga najbolj plastično simbolizira Islamska država, in njegove posledice vidimo v Evropi v terorističnih napadih.

Danes dogajanje seveda ni enako, kot je bilo v 15. in naslednjih stoletjih, se pa teh časov spominjajo na Madžarskem, v Avstriji, v balkanskih državah. Zahod jih ne razume. Razumejo jih tisti, ki so bili soočeni z neposredno nevarnostjo turških vpadov iz Osmanskega cesarstva in so bili več stoletij podjarmljeni.

Ob tem pozabljamo, da se tudi turški predsednik Erdogan spominja tega časa in sanja o novi vlogi Turčije, Osmanskega cesarstva, kot je nekdaj bilo. Večkrat je javno govoril, da je njegovo vodilo islamizacija. To razumem kot tretji poskus islamizacije Evrope, ki je seveda veliko bolj prefinjen. Ne gre za vojaške napade in obleganje mest, kot je bilo včasih, ampak za sistematično pošiljanje prebivalstva, migrantov v Evropo, ki so vrednostno muslimanski. Svet se spreminja, taktika se spreminja, cilj ostaja isti. Že desetletja v mošejah Severne Afrike pridigajo, da bodo Evropo pokorili z demografijo. Gre torej za sistematičen načrt. O tem je javno govoril Gadafi, to ni nobena skrivnost. Mi pa pred tem zaradi t. i. politične korektnosti mižimo in molčimo.

"Že desetletja v mošejah Severne Afrike pridigajo, da bodo Evropo pokorili z demografijo. Gre torej za sistematičen načrt. O tem je javno govoril Gadafi, to ni nobena skrivnost. Mi pa pred tem zaradi t. i. politične korektnosti mižimo in molčimo." Foto: Bojan Puhek

Zakaj? Kje so težave Evrope?
Evropa ima težavo predvsem z identificiranjem problema. Če v Evropi potrebujemo migrante – in vsaka družba jih potrebuje, ker ima to tudi ekonomsko vrednost –, je treba spoštovati pravila igre, ki jih imamo. Vsakdo lahko pride v Evropo, če dobi vizum, če gre po uveljavljeni proceduri, dobi dovoljenje za bivanje, če imamo zanj delovno mesto. Tako je dobrodošel. Če pa prihaja nezakonito, ni dobrodošel.

Neposredna posledica tega slabega načina izvedbe vabila Merklove je odhod Velike Britanije iz Evropske unije. Kdo še želi v organizacijo, ki jo članice zapuščajo? In to ena najpomembnejših članic. Je to še vedno Evropa, v katero smo želeli? Trdim, da ne. Stvari so se spremenile. Ali res, kot pravi Merklova, nimamo pravice reči ne kvotam, ki jih v resnici vsiljuje Nemčija? Seveda ni res.

"Letos je samo v Grčijo prišlo 170.000 ljudi. Do konca leta bo številka že 350.000 in še 100.000 v Italiji. To je skupaj skoraj pol milijona. Meje torej niso zaprte." Foto: Bojan Puhek

Lani smo bili na invazijo nepripravljeni, letos, ko nam Erdogan grozi, da bo oktobra ponovil, smo spet nepripravljeni. Kaj smo pa naredili? Invazija traja ves čas. Govorimo o zaprti balkanski poti, a ta je zgolj priprta. Letos je samo v Grčijo prišlo 170.000 ljudi. Do konca leta bo številka že 350.000 in še 100.000 v Italiji. To je skupaj skoraj pol milijona. Meje torej niso zaprte.

Vidim pa tudi pozitivne spremembe. Nemčija je prepovedala govor Erdoganu na shodu, ki so ga organizirale njegove obveščevalne službe v Nemčiji. V javnosti se je pokazalo, da je v Nemčiji več kot 800 agentov turških služb in 6000 njihovih sodelavcev. Nemčija je sama objavila ta podatek, kar pomeni, da so zaznali, da imajo veliko težavo v svoji državi.

Kako dolgoročen je problem migracij, ki se nam obetajo?

Vprašanje migracij je vprašanje desetletij, ki so pred nami. Populacija Afrike bo šla z okoli 1,3 milijarde na tri milijarde v dvajsetih do tridesetih letih. Rodnost je od pet do šest otrok. Njihova povprečna starost je pod 20 let, v Sloveniji pa 42 let.

Ti ljudje seveda hočejo proti Evropi. Ta mora torej sprejeti zelo jasno strategijo in zagotoviti, da ti ljudje ostanejo doma. Afrika je trikrat večja od Evrope. Ima veliko več naravnih bogastev, torej je primerna za razvoj, ki bo mladim omogočil perspektivo. Nelegalne migrante je treba zavračati. 

"Uničenje Islamske države ne pomeni uničenja islamskega radikalizma. Ravno nasprotno: pomeni nove napade v Evropi. To je kot udarec z macolo po luži vode, ko se kapljice razpršijo na vse strani. Enako se dogaja z Islamsko državo." Foto: Bojan Puhek

Se vam ne zdi, da bi jih po takšnem scenariju sicer vrnili, do naslednjega koraka – pomoči – pa verjetno nikoli ne bi prišlo?
Treba je narediti vse tri korake – zaustaviti, vrniti in pomagati tam. Vse tri  hkrati oziroma v koordinaciji. Samo eden ni dovolj. Dva od teh tudi ne. Le vsi trije so prava politika. Alternative ni.

Kaj se dogaja z Islamsko državo? Kažejo se znaki razpadanja. Se njena moč res zmanjšuje?
Govorimo o Islamski državi, o sunitskem delu prebivalstva na prostoru Iraka in Sirije, o približno osmih do desetih milijonih prebivalstva, ki je zdaj pod jarmom Islamske države. Kot entiteta bo verjetno prej ko slej razpadla. A gre bolj za ideologijo, ki pa se razpršuje in se še bo – po Afriki, prihaja pa tudi v Evropo.

Uničenje Islamske države ne pomeni uničenja islamskega radikalizma. Ravno nasprotno: pomeni nove napade v Evropi. To je kot udarec z macolo po luži vode, ko se kapljice razpršijo na vse strani. Enako se dogaja z Islamsko državo. Na to opozarjajo tudi vse resne obveščevalne službe. Islamska država je že poslala svoje operativce v Evropo, da počenjajo to, kar so že storili v Bruslju, Parizu in drugod. So že med nami.

Kakšna je Turčija po puču?

Kako ocenjujete odziv Nata na to dogajanje?
Ne smemo pozabiti, da je Turčija članica Nata, južno krilo zavezništva in ima drugo največjo vojsko v zvezi. Erdogan je odločil, da se lahko vsi, ki so končali verske šole, vpišejo kot kadeti na vojaške akademije. Kaj to pomeni? Posvetne turške vojske, tiste, ki je vzdrževala Atatürkovo državo, ni več oziroma je kmalu ne bo več. Več kot polovica generalov, ki jih je Erdogan zdaj odstranil, so tisti, ki so nasprotovali njemu in islamizaciji družbe.

Erdogan je pri Putinu, velikem nasprotniku Nata, dosegel tisto, česar mu Američani prej niso dali,  t. i. tamponsko cono v severni Siriji. Tu je ranljivost, ki je pri Turčiji nikoli ne smemo podcenjevati, to je odnos do kurdskega vprašanja. Zanje je to najpomembnejše vprašanje. Na smrt se bojijo, da bi vzhodna Turčija postala del samostojne entitete Kurdistan. Jasno je, da želi Turčija preprečiti nastanek kakršne koli avtonomne kurdske države, a ko govorimo o reševanju tega vprašanja, Evrope ni.

"Rusija se je z intervencijo v Siriji postavila kot močan regionalni dejavnik, se razglasila kot zaščitnica krščanstva, česar Evropa ni bila sposobna narediti." Foto: Bojan Puhek

Toda gre zlasti za njihove notranje spore. Ali Zahod sploh lahko uspešno posreduje? Je Evropa dolžna posredovati?
Ni dolžna, moralo pa bi biti v njenem interesu. Vsak si želi imeti v soseščini stvari urejene, stabilne. Prepoznavanje tega kot težave nam ne gre.

Poteka mirovna konferenca za Sirijo. Velika napaka je bila, ko je Evropa priznala t. i. posvetne upornike in razglasila režim predsednika Asada za nelegitimen. Od takrat se vrtimo v krogu. Preprečiti je treba kakršno koli oboroževanje, a to počno eni in drugi. Potem to orožje na čudežen način ponikne, gre v napačne roke. Tu ne vidim Evrope kot tiste, ki je neposredno vpeta v to, je pa gotovo odgovorna za destabilizacijo Libije in si odprla t. i. migrantsko libijsko pot, kjer sta umazano igro odigrala Cameron in Sarkozy s pomočjo Hillary Clinton.

Potem je tu še Rusija, ki se je z intervencijo v Siriji postavila kot močan regionalni dejavnik, se razglasila kot zaščitnica krščanstva, česar Evropa ni bila sposobna narediti, in ustvarila koalicijo zaveznikov šiitov. Govorimo o Iranu, Asadu, Hezbolahu, Iraku. Na drugi strani ne vidimo tega. Evropa ne ve, kaj hoče. V tem je glavna zgodba. Če ne veš, da imaš težavo, je ne moreš reševati.

"Kako je mogoče, da v Sloveniji vahabitska država, kot je Katar, gradi džamijo? To je nedopustno. Džamija v Ljubljani nikoli ne bo slovenska. To bo vahabitska katarska džamija. Če citiram Erdogana, džamije so vojašnice. Skrbi me, kaj se bo dogajalo v džamiji in okrog nje v okviru nekih t. i. kulturnih aktivnosti." Foto: Bojan Puhek

V svojih prispevkih opozarjate tudi na radikalizacijo v Sloveniji. Kje so konkretni znaki tega?
Nedavno sem bral intervju nekega bosanskega intelektualca, muslimana, ki opozarja na podobne stvari. Tudi v Bosni in Hercegovini se islamska skupnost radikalizira. Prevladujoča islamska skupnost, ki je bila vedno znana kot zelo tolerantna, ima ob sebi vedno več pripadnikov vahabitskega gibanja, salafistov, ki zagovarjajo trdo linijo. Moj glavni očitek politiki je, da od zmerne skupnosti ne zahteva zelo jasnega distanciranja in obsodbe vsega početja v imenu islama. Kajti vsi se sklicujejo na islam. Večinske skupnosti pa ob tem molčijo. Kaj to pomeni? Mogoče, da tisti, ki molči, pritrjuje?

Podoben trend vidim tudi v Sloveniji. Slovenska islamska skupnost in njihov mufti sta prišla iz BiH. Ta skupnost goji tako vezi z BiH in s svojo materjo Turčijo. Erdogan, ki ga v naši islamski skupnosti zelo častijo, je tisti, ki dejansko izvaja islamofašizem. Skrbijo me vplivi, ki od tam prihajajo v Bosno in naprej v Slovenijo. Tu ne vidim nobenega diskurza in pričakujem, da bo mufti svoje stališče zelo jasno izrazil. Nehati moramo slepomišiti se. To je treba razčistiti. V Slovenijo je prišel, on je tu gost in tako se mora tudi obnašati.

"Moj glavni očitek politiki je, da od zmerne skupnosti ne zahteva zelo jasnega distanciranja in obsodbe vsega početja v imenu islama. Kajti vsi se sklicujejo na islam. Večinske skupnosti pa ob tem molčijo." Foto: Bojan Puhek

Za nekoga, ki želi biti prijazen in, kot pravijo, strpen do vseh, te vaše besede zvenijo zelo radikalno.
Ko so me kritizirali zaradi mojih stališč, ko sem citiral zgodovinske dogodke iz časov turških vpadov, sem dejal, da so najbolj nestrpni tisti, ki sami sebe razglašajo za strpne. Tisti, ki govorijo o islamofobiji, zagovarjajo islamofašizem. Tisti, ki govorijo, da je treba pomagati ubogim beguncem, dejansko podpirajo nezakonito migrantsko invazijo, ker preprosto ne želijo razlikovati med begunci in migranti.

Tisti, ki govorijo o tem, da je multikulturalizem prava pot, govorijo o tem, da je treba našo kulturo uničiti. To je namreč sinonim za multikulturalizem. Koliko multikulturalizma je v Katarju, ki financira džamijo v Sloveniji? Koliko v Savdski Arabiji, ki financira džamije v ZDA, Evropi in kjer je samo posedovanje Biblije kaznivo in greš zato v zapor? Tukaj pa gradijo in financirajo džamije. To bo treba urediti.

Ne gre za nestrpnost. Na poskuse uničevanja naše kulture, demokracije, tradicije, se bo treba odzvati, tega ne bomo dovolili. Če komu to ne ustreza, lahko gre v Savdsko Arabijo. V Evropo so pošiljali begunce in migrante, v svojih državah pa jih niso sprejeli. Tiste, ki smo karkoli rekli v zvezi s tem, pa so razglašali za nestrpne.

Bili ste direktor Sove. Ali lahko slovenskim obveščevalcem javnost zaupa, da dobro opravljajo svojo nalogo?
Ni vprašanje, ali jim zaupamo, temveč od njih zahtevamo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da Slovenija ostane varna država.

"Vrnili smo se v zgodovino, ker ne vemo, kako drugače razrešiti to težavo. A trdim, da je rešitev preprosta. Zakaj Evropa ne stabilizira in finančno podpre razvoja na območjih, od koder prihajajo ti ljudje, jim da perspektivo z delovnimi mesti in ustrezno infrastrukturo?" Foto: Bojan Puhek

Kako pa gledate na vladno komuniciranje z javnostjo glede migracij?
Gotovo ni prava pot, da poslušamo le o tem, kako si policisti sami kupujejo jopiče, ker država ne poskrbi za njihovo varnost. Prava pot bi bila, da se pove, da je naš varnostni aparat ustrezno financiran, usposobljen in opremljen, da se bo lahko soočil z vsemi potencialnimi grožnjami. Tega ni, vsaj jaz tega ne vidim.

Slovenija ima srečo, da smo precej v globini. Pred nami je ves Balkan, preden val pride do nas. Imamo Grčijo, Hrvaško in Madžarsko, ki so pred nami in so članice EU. Madžarski predsednik vlade pravi, da bo zgradil zid, kjer ima zdaj ograjo.  Zaveda se, da imamo dolgoročno težavo, išče rešitev in ukrepa.

A zidovi so v bistvu znak šibkosti.
Seveda. S tem pridemo na raven srednjeveških taborov. Vrnili smo se v zgodovino, ker ne vemo, kako drugače razrešiti to težavo. A trdim, da je rešitev preprosta. Zakaj Evropa ne stabilizira in finančno podpre razvoja na območjih, od koder prihajajo ti ljudje, jim da perspektivo z delovnimi mesti in ustrezno infrastrukturo? To bi jih odvrnilo, da prihajajo k nam. Jasno je tudi treba povedati, da bo vsak, ki pride nezakonito, takoj deportiran. Ne pol leta procedur. Nemčiji se je zgodilo, da za 130 tisoč ljudi sploh ne ve, kje so. Takojšnja deportacija. Zakaj bi nekdo tu živel na naše stroške, ki je prišel uničevat to, kar smo skupaj zgradili. Za to ni opravičila.