Robert Golob
Torek, 14. 10. 2025, 21.43
7 ur, 39 minut
Koliko bomo plačali za obrambo in koliko za Ukrajino? To so številke.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Slovenija bo z delom obrambnega proračuna pomagala tudi Ukrajini.
Odbor DZ za obrambo se je seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 in predlogom proračuna za leto 2027 ministrstva za obrambo. Predlog za naslednje leto predvideva več kot 1,4 milijarde evrov, kar je 74,3 milijona več v primerjavi s sprejetim načrtom za to leto. Predlog proračuna za 2027 predvideva več kot 1,5 milijarde evrov.
Minister za obrambo Borut Sajovic je na začetku povedal, da več zaostrenih razmer na geopolitičnem parketu zahteva tudi več denarja za področje varnosti, odpornosti in obrambne sposobnosti države.
Obrambni izdatki se bodo postopoma dvigovali, a ne tako, kot je bilo predvideno
To odražata tudi predlog sprememb proračuna za leto 2016 in predlog proračuna za leto 2027, ki po njegovih besedah zagotavljata nadaljnjo modernizacijo in razvoj Slovenske vojske (SV). Prav tako zagotavljata dodatno opremljanje vojske s poudarkom na tako imenovani dvojni rabi ter sredstva za raziskave, razvoj in inovacije. Želijo tudi nadgraditi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pripadniki slovenske vojske.
Sajovic je povedal, da znašajo obrambni izdatki za vojaške zadeve po predlogu načrta ministrstva za naslednje leto 1,26 milijarde evrov oziroma 1,71 odstotka BDP. Obrambni izdatki za vojaške zadeve za leto 2027 pa 1,4 milijarde evrov oziroma 1,83 odstotka BDP. Obrambna resolucija, ki jo je DZ sprejel junija, za leto 2026 sicer predvideva 2,2 odstotka BDP obrambnih izdatkov, za leto 2027 pa 2,40 odstotka BDP.
V kaj bomo vlagali?
Minister je nanizal številne projekte na področju investicij v prihodnjih dveh letih. Med njimi so med drugim kopenski sistem zračne obrambe, bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil, pehotna oborožitev, posodobitev vojaške infrastrukture, artilerijska sredstva, nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, situacijski center kibernetske obrambe, taktična tovorna vozila, lahka oklepna vozila in večnamenski vojaški helikopter.
Minister za obrambo Borut Sajovic: "Več zaostrenih razmer na geopolitičnem parketu zahteva tudi več denarja za področje varnosti, odpornosti in obrambne sposobnosti države."
Med največjimi projekti je izpostavil tri baterije zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM v skupni vrednosti 370 milijonov evrov. Vsaka baterija bo obsegala taktično-operativni center, radar in tri lake raketne lanserje.
Levica kritična do višanja obrambnega proračuna
Med razpravo so bili do potez vlade na področju obrambe med najbolj kritičnimi v Levici. Poslanka Nataša Sukič je ocenila, da je koalicija podlegla neutemeljenim zahtevam Nata glede oboroževanja. Meni, da vlada preveč lahkotno razpravlja o milijonih, ki jih namerava za to nameniti. "Komaj še sledimo, katere velike vojaške nakupe bomo objavili že jutri," je dejala Sukič. "Si upa kdo reči, da so ti enormni nakupi pot k miru?" se je vprašala Sukič.
V poslanski skupini Levica so kritični do zviševanja izdatkov za obrambo. Na fotografiji poslanka Levice Nataša Sukič.
Kritična je bila tudi do protioklepnega raketnega sistema Spike, ki ga predvidevata predloga proračunov za obe leti. "Vztrajanje pri nabavi teh raket pomeni podporo genocidu in podporo apartheidu izraelskega režima," je dejala Sukič. Navedbo ministrstva, da Slovenija nima pogodbenega odnosa z izraelskim proizvajalcem sistema Rafaelom, temveč z nemškim proizvajalcem Eurospike, je označila za sprenevedanje.
Minister Sajovic je ponovil, da je sistem Spike v SV več kot desetletje. Dejal je, da od leta 2023, "ko se je začela vojna v Gazi, tudi genocid, nismo dobili od tam prav nobenega orožja". Pojasnil je, da bo obrambno ministrstvo prihodnji dve leti temu projektu namenilo okoli 15 milijonov evrov za plačilo davka na dodano vrednost že izvedenega nakupa v letih 2022 in 2023.
POP TV: Za rakete, ki bodo Ukrajino varovale pred ruskimi napadi, bo Slovenija dala 43 milijonov evrov
Tudi samostojni poslanec Miha Kordiš se je v večminutnih replikah zavzel za "politiko miru, ne politiko orožja". Opozoril je, da obrambna politika ne sme ogroziti socialne, kar je poudarjala tudi poslanka SD Mojca Šetinc Pašek. Zavzela se je za jasen odgovor, koliko denarja bo Slovenija namenila nakupu ameriških raket zemlja-zrak za Ukrajino, kar je napovedal predsednik vlade Robert Golob.
Rakete zemlja-zrak, ki jih bo Slovenija kupila Ukrajini, bodo namenjene varovanju ukrajinskega zračnega prostora pred ruskimi napadi z droni in manevriranimi raketami.
Minister Sajovic je na odboru dejal, da je ta podatek tajen. Po današnjih neuradnih informacijah POP TV je vlada v četrtek potrdila 50 milijonov dolarjev oziroma 43 milijonov evrov za omenjeno protizračno orožje, kar je po poročanju POP TV 40 milijonov dolarjev več, kot so predvideli septembra.
Stronjanje Svobode in SDS
Na odboru so bili bistveno bolj složni v največji koalicijski stranki Svoboda in opozicijski SDS. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je ocenila, da sta dokumenta uravnotežena in razvojno naravnana glede na obrambno resolucijo, ki jo je potrdil DZ. Zatrdila je, da dokumenta izpolnjujeta zaveze Natu.
Poslanec SDS Jožef Lenart je dejal, da je postopno dviganje sredstev logična odločitev vlade.
Oglasil je se je tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin, ki je sprva izrazil ogorčenje nad določenimi očitki poslancev o področju obrambe, še posebno vpričo predstavnikov SV. Povedal je, da je pričakoval očitke, ker ministrstvo za naslednje leto obrambni ni namenilo 2,2 odstotka BDP, kot določa resolucija, ampak 1,71 odstotka BDP. Zagotovil je, da je obrambni proračun zelo premišljen, glede na analize in izsledke nacionalne vaje Odpornost 2024.
