DZ sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi

V skladu s sprejetim zakonom bodo delodajalci in delojemalci plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Zakon glede na sprejeto koalicijsko dopolnilo predvideva, da bo od 1. januarja 2028 mogoče zaračunati tudi lastno udeležbo, a pod pogojem, da sredstev iz drugih virov ne bo dovolj.

Zakon, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek.

Že takoj ob začetku izvajanja zakona 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel takšno vlogo, kot jo ima po dozdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Imel bo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.

Pravica dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Njena krepitev je med osrednjimi cilji zakona. Storitve bodo denimo vključevale fizioterapijo in delovno terapijo, prilagodili pa jih bodo potrebam posameznika.

Pravica do e-oskrbe se bo začela izvajati hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu. Uporabnik bo nosil zapestnico z gumbkom. Pritisk na gumbek ga bo elektronsko povezal s klicnim centrom.

Pravico do oskrbe v instituciji bo v skladu z zakonom mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za t. i. hotelski del, medtem ko bo ostalo pokrito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Prav tako od 1. decembra 2025 bo mogoče koristiti pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo. Vstopne točke bodo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Na vstopni točki bodo v skladu z oceno posameznikovih potreb izdelali osebni načrt storitev zanj. Kadri na vstopnih točkah bodo ločeni od kadrov na centrih.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za koalicijske poslance kakovosten, za opozicijske škodljiv

Koalicijski poslanci so v poslanski razpravi vztrajali pri tem, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi kakovosten in da končno sistemsko ureja področje, vključno s financiranjem. V opoziciji so bili prav tako neomajni v prepričanju, da je predlog strokovno sporen in zaradi določitve obveznega prispevka v višini enega odstotka celo škodljiv.

Skrb za starejše je civilizacijska norma, je poudaril Borut Sajovic iz Svobode. Pripravljavci zakona so po njegovem iskali najboljše rešitve, v središče pa postavili človeka. Kot ključno sporočilo predloga vidi to, da skuša sistem dolgotrajne oskrbe ohraniti kot javen sistem, ki bo na voljo vsem. "Ne smemo narediti take napake kot v zdravstvenem sistemu," je posvaril.

Toda javni domovi za starejše že danes ne morejo poskrbeti za več ljudi, kot pa jih biva pri njih, tako da bomo spet na istem kot zdaj, je ugotovila Alenka Jeraj iz SDS. Po njeni oceni se po predlogu v primerjavi z zdajšnjim stanjem ne bo zgodilo kaj bistveno novega. Strinjala se je, da bi bilo treba v zakon iz časa prejšnje vlade vnesti nekaj manjših popravkov, ne bi bilo pa treba namesto njega v zakonodajni postopek vložiti novega zakona.

Po besedah poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, ki je bil v času prejšnje vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so želeli na ministrstvu v času njegovega mandata omogočiti čim širši nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Zdaj pa se celo koncesijski domovi za starejše bojijo za svoj obstoj, čeprav je polovica domov koncesijskih in so nepogrešljiv del javne mreže za oskrbo starejših, je opozoril.

Zelo pomembna sprememba v primerjavi z zakonom iz časa prejšnje vlade je opredelitev financiranja, je poudaril poslanec SD Soniboj Knežak. Po sprejetju zakona pa pričakuje širši družbeni dogovor, koliko bomo kot država namenili za dolgotrajno oskrbo. Zdaj ta delež namreč znaša približno 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), evropsko povprečje je 1,7 odstotka BDP, v nekaterih državah pa znaša delež celo tri odstotke, je dejal.

Vendar so v SDS in NSi znova izrekli nasprotovanje predlagani prispevni stopnji v višini enega odstotka tako za delodajalce kot za delojemalce in upokojence. Obremenjevanje tistih, ki delajo, je nesprejemljivo, obremenjevanje upokojencev pa skrajno nesprejemljivo, je dejal Branko Grims iz SDS. Toda minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pri tem opomnil, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja.

Milan Jakopovič iz Levice je pozdravil odločitev, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo. Dolgotrajna oskrba po njegovih besedah namreč ni zdravstvo in cilj pri njej ni zdraviti, ampak omogočiti čim bolj samostojno in kakovostno življenje. Po njegovem mnenju ne bi bilo ustrezno, da bi ostale na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je predvidel zakon iz časa prejšnje vlade.

Pri tem je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič dejal, da so centri za socialno delo veliko bolj primerni za opravljanje naloge, ki jo predvideva predlog. Duh socialnega dela je pri svetovanju za dolgotrajno oskrbo nujen, je menil.

K predlogu so koalicijske poslanske skupine vložile več kot 100 dopolnil, med drugim zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in nekaterih deležnikov. Vendar o njih danes niso razpravljali, ker so poslanske skupine že prej porabile skupni čas za razpravo. Dopolnila so vložili tudi v NSi in SDS. Obe poslanski skupini se z njimi denimo zavzemata za to, da se člen o uvedbi enoodstotne prispevne stopnje črta.

O dopolnilih bodo odločali danes v okviru glasovanj.

Novice Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pripravljen za obravnavo v DZ

Novice Maljevac: V SDS nagajajo. To smo predvidevali.