Klemenčič govori nekaj, njegovi odvetniki delajo nasprotno

Država ne more plačevati odškodnine za napake sodišč, saj ni dokazana krivda sodnega osebja, ki je založilo oporoke. To je povzetek odgovora pravobranilstva oškodovanki, ki je zaradi založene oporoke ostala brez dela dediščine in zdaj toži državo. Kaj pa vaše obljube, da boste pomagali oškodovanim, minister Klemenčič?

Po razkritju afere z založenimi oporokami smo pisali, da so bili vloženi vsaj trije odškodninski zahtevki domnevnih oškodovancev, ki so zaradi napake sodišč ostali brez (dela) dediščine.

V eni od zadev je bila sklenjena poravnava v vrednosti 29 tisoč evrov, dve sta še odprti, so nam pred mesecem dni dejali na pravobranilstvu. 

Klemenčič: Na čim bolj prijazen način moramo povrniti škodo

Foto: Thinkstock Na oktobrski seji odbora Državnega zbora za pravosodje je minister Goran Klemenčič dejal, da je treba oškodovancem stopiti nasproti, da jim je treba povrniti škodo.

Med drugim je poudaril, da je "naša zdaj prva skrb skupaj z seveda vrhovnim sodiščem in pravobranilstvom tudi omogočiti čim lažjo restitucijo in preprečiti, da se to dogaja v prihodnje".

Pravobranilci: Država ne odgovarja za napake sodišč

A stališče pravobranilstva, ki jih od septembra dalje vodi Jurij Groznik, kaže, da državni odvetniki ne sledijo ministrovim obljubam o čim lažjem povračilu škode. 

To dokazuje odgovor na odškodninsko tožbo, v kateri oškodovanka od države zahteva 128 tisoč evrov. Odgovor nam je posredovala njena odvetnica, ki ne želi biti imenovana. Pravobranilci zahtevek zavračajo, pri tem pa zastopajo stališče, da:

- država ne odgovarja za malomaren pregled seznama listin, ki ga je bilo dolžno voditi sodišče, ker ni dokazana krivda sodnega osebja - ob tem razlagajo, kako zapleten je bil sistem hrambe oporok;

- mora oškodovanka najprej tožiti trenutne lastnike nepremičnine (prvotni dediči so že umrli), šele v primeru neuspeha v tej pravdi pa lahko toži državo.

Na pravobranilstvu so nam dejali le. da so v odgovoru na tožbo predlagali zavrnitev zahtevka. Ker gre za odprt postopek, pa na vprašanje ni mogoče podrobneje odgovoriti, so zapisali.

"Diametralno nasprotno" od dogovora

Odvetnica oškodovanke na drugi strani meni, da pravobranilstvo navaja povsem nerazumne razloge. O teh bo odločilo sodišče, obravnava naj bi bila sklicana v kratkem. Poudarimo pa, da je odgovor na odškodninsko tožbo nenavaden iz vsaj dveh razlogov.

1. Politične obljube. Kot že napisano, je Klemenčič še pred mesecem in pol zatrjeval, da bo država proaktivno pristopila k reševanju problematike, ki je nastala zgolj in le zaradi napake sodišč. Zdaj pravobranilstvo oškodovancem sporoča nasprotno: da država nima nič s tem, če so sodni uslužbenci zalagali oporoke. 

"Menim, da je odgovor v resnici diametralno nasprotje tega, kar smo se pogovarjali in dogovorili na odboru," stališče pravobranilstva komentira predsednik odbora za pravosodje in poslanec SD Jan Škoberne. Kot pravi, pričakuje, da bosta pravobranilstvo in sodišče oškodovancem zaradi založenih oporok ponudila okvir in predlog zunajsodne poravnave.

Klemenčič nam na pisna vprašanja vse od četrtka ni odgovoril, zato smo ga nanje spomnili na včerajšnji novinarski konferenci. Dejal je, da z zadevo ni seznanjen, a da bi ga čudil tak odgovor pravobranilstva. Več v spodnjem videu, kjer pojasni tudi, kakšni ukrepi sledijo zaradi založenih oporok:

2. Dvojna merila? V eni zadevi so pravobranilci že sklenili poravnavo v vrednosti 29 tisoč evrov. Zakaj je bil v tej zadevi zahtevek (očitno) upravičen, v zadevi, kjer oškodovana zaradi enake napake sodišč zahteva 128 tisoč evrov, pa ne?

Na to vprašanje nam na pravobranilstvu niso odgovorili, zapisali so le, da pravo rešitev nastalega položaja še iščejo.