Klemenčič bi policijske izpraševalce postavil pred kamero

S tem predlogom, ki naj bi ga pravosodno ministrstvo Gorana Klemenčiča v dveh tednih poslalo v javno razpravo, ministrstvo poskuša okrepiti pomen zaslišanj v predkazenskem postopku. Ta bi pod določenimi zakonskimi pogoji lahko uporabljali kot dokaz na sodišču, medtem ko imajo zdaj status uradnega zaznamka, je pojasnil državni sekretar Darko Stare, sicer nekdanji kriminalist.

"Osumljenec ima dve možnosti: prva je, da izbere zagovornika, če se temu odreče, a je vseeno pripravljen pričati – da to odkloni, je njegova pravica –, pa se zaslišanje posname. Zapisnik gre v sodni spis in se lahko uporabi, če na sodni obravnavi izpove drugače," je razložil minister.

Kot pravi Klemenčič, policija ni navdušena, saj bo s tem postopek policijskega zaslišanja bolj transparenten. "V tujini ta pristop pozdravljajo, saj se policija tako lahko izogne zlonamernim obtožbam. Pri nas še nismo prišli do te točke," meni ter dodaja, da sta Slovenija in Makedonija edini državi, ki nimata takega sistema.

Novela prinaša tudi združevanje kazenskih postopkov zoper istega osumljenca, kar danes ni mogoče. Poleg tega naj bi zaostrila pogoje za odsotnost z obravnav na sodišču in okrepila preverjanje verodostojnosti zdravniških opravičil.

Po besedah Stareta vpeljujejo tudi nekaj novosti, ki naj bi bile v dobro oškodovancev. Navedel je primer postopkov, ki se začnejo na predlog uradnih institucij, na primer Banke Slovenije ali finančne uprave. Če bo tožilstvo ugotovilo, da sum kaznivega dejanja ni utemeljen, bo moralo najprej o odločitvi obvestiti organ, ki je vložil ovadbo. "Organ se bo lahko odzval, s čimer bo bolje zavarovan javni interes," meni Stare.

"Sodni zaostanki niso več sistemska težava," meni odbor Sveta Evrope, ki je letos pregledal slovenski pravosodni sistem. Foto: Thinkstock Zmanjševanje zaostankov

Klemenčič je danes sicer prejel depešo odbora ministrov namestnikov Sveta Evrope, da sodni zaostanki po desetih letih od odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda v Sloveniji niso več sistemska težava. To je odbor sklenil na podlagi skrbnega pregleda slovenskega pravosodnega sistema, ki so ga opravili letos.

Kot je znano, je Slovenija prav zaradi dolgotrajnih sojenj pristala v vrhu lestvice kršiteljic človekovih pravic, ki jo letno objavlja Evropsko sodišče za človekove pravice. Slovenija ima pred tem sodiščem odprtih še 50 postopkov, v okviru katerih je pod posebnim nadzorom. Večina se nanaša na tožbe varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Klemenčič pričakuje, da bo, ko bo odločeno v zadevi Ališič proti državi v zadevi varčevalci LB, pred evropskim sodiščem odprtih manj kot deset sodb. Ker je zadeva zaupna, je ni hotel komentirati.

Povedal je še, da so imela slovenska sodišča konec leta 2010 428 tisoč nerešenih zadev, konec letošnjega septembra pa 190 tisoč. "Izšli smo iz neke črne luknje. Trendi so pozitivni, a izzivi ostajajo," je stanje komentiral minister. Kot izzive je navedel predvsem hitrost sodnih postopkov in predvidljivost sodne prakse. Te danes ni, kar je težava tako za posameznike kot za podjetja, je dejal.

Sodišča dobivajo nadzornike, sodni svet več moči

Klemenčič je v petek podpisal tudi pravilnik o ustanovitvi in delovanju službe za nadzor poslovanja sodišč. Gre za organ, ki naj bi nadzoroval poslovni del. Po besedah ministra so imena vodilnih že znana, služba pa bo delo začela januarja.

Z novelo zakona o sodnem svetu krepijo vlogo sodnega sveta, katerega primarna vloga danes je imenovanje sodnikov, po novem pa bo med drugim vodil tudi disciplinske postopke zoper sodnike.

Klemenčič je sicer na oktobrski seji odbora državnega zbora za pravosodje dejal, da sodni svet pogosto ne upošteva pomislekov ministrstva za pravosodje glede imenovanj posameznih sodnikov. Več o tem si preberite v članku Sodnik, ki bi ga Masleša in Klemenčič žrtvovala zaradi založenih oporok.

Zakaj torej odločitev, da sodnemu svetu dodeli več pristojnosti? Odgovor v videu: