Aktivno državljanstvo
Sobota, 30. 11. 2024, 22.34
5 ur, 8 minut
Aktivno državljanstvo
Kdaj na urgenco in kako je s plačljivostjo nenujnih obiskov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Po podatkih ministrstva za zdravje kar 60 odstotkov obiskovalcev urgenc ob triaži prejme oznako "standardni" ali "nenujni" primeri, ki bi jih lahko obravnavali v lokalnem zdravstvenem domu.
Gneča na slovenskih urgencah je vsako leto večja, bolniki pa na obravnavo pogosto čakajo več ur. V ljubljanskem urgentnem centru na primer bolniki zaradi akutnega poslabšanja kroničnih bolezni trenutno v povprečju čakajo tudi do deset ur. Preverili smo, kdaj je obisk ambulante za splošno nujno medicinsko pomoči (SNMP) oziroma urgence nujen in kako je s plačljivostjo nenujnih obiskov, ki so že več let predmet številnih razprav.
Razlogov za močno obremenjene urgence je več. Zaradi staranja prebivalstva, pogostejših kroničnih bolezni in drugih dejavnikov se število obiskov nenehno povečuje. Primanjkuje družinskih zdravnikov in drugega medicinskega osebja, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjene urgence. V zimskem času se zaradi pogostejših virusnih okužb obremenjenost še poveča. Svoje dodajo še pacienti, ki "neupravičeno" iščejo pomoč v urgentnih ambulantah zaradi nenujnih razlogov.
V ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) v Ljubljani, ki organizacijsko deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL), lokacijsko pa v Urgentnem centru UKC Ljubljana, kot najpogostejše nenujne obiske naštevajo boleča grla, prehlade, zamašen nos, celo ušesno maslo, predpis stalne terapije, izdajo napotnic za kontrolne preglede, izdajo napotnic za poškodbe, starejše od 24 ur, preveze ran, kašelj, razne lokalizirane spremembe na koži, kronične težave, odstranjevanje klopov, vraščeni nohti, razne bolečine, zoboboli ...
V enoti Nujne medicinske pomoči (NMP) v Mariboru, ki organizacijsko deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, lokacijsko pa v Urgentnem centru UKC Maribor, pa zaznavajo, da pacienti k njim najpogosteje neupravičeno prihajajo tudi zaradi več dni ali celo tednov trajajočih zdravstvenih nevšečnosti, ki ne ogrožajo življenja oziroma težave niso nastale nenadno, pri katerih bi lahko brez nevarnosti za zdravje predhodno že obiskali oziroma počakali na pregled ali nasvet osebnega zdravnika oziroma se pozdravili sami. "Mednje sodijo kronične bolečine v sklepih, dalj časa trajajoče splošno slabo počutje, nespečnost, ugrizi in piki žuželk z blago pordelostjo kože, navadna prehladna obolenja ...", našteva zdravnik Tine Pelcl, v. d. predstojnika Organizacijske enote NMP ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Urgenca ni bližnjica do različnih preiskav
Po podatkih ministrstva za zdravje kar 60 odstotkov obiskovalcev urgenc ob triaži prejme oznako "standardni" ali "nenujni" primeri, ki bi jih lahko obravnavali v lokalnem ZD. Medtem ko so v ZDL leta 2012 obravnavali dobrih 40 tisoč bolnikov, je lani to število naraslo na skoraj 60 tisoč primerov. "Nenujnih bolnikov je več kot polovica. Nekateri so absolutno nenujni primeri. Nekateri akutno bolni potrebujejo pregled izbranega zdravnika, nikakor pa ne takoj in ne na urgenci. Ljudje zaradi dolgih čakalnih dob pogosto mislijo, da je urgenca bližnjica do različnih preiskav. K nam prihajajo iz vse Slovenije," opozarjajo v ZDL.
V ZD dr. Adolfa Drolca je lani pomoč poiskalo 46 tisoč bolnikov. "Ocenjujemo, da je vsaj tretjina obravnav takšnih, ki bi sodile med neupravičene za obravnavo v ambulanti NMP in po nepotrebnem zasedajo kapacitete že tako obremenjenih urgentnih ambulant," pojasnjuje Pelcl.
"Urgentni centri so namenjeni obravnavi življenjsko ogrožajočih stanj in nujnih primerov, medtem ko bi se morali pacienti z drugimi težavami obrniti na osebnega zdravnika ali dežurno službo v zdravstvenem domu," opozarja ministrstvo.
Nenujni obiski praviloma plačljivi
Osnovno načelo je, da nujne medicinske storitve na urgenci ostajajo brezplačne. To pomeni, da če zdravstveno stanje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč, boste na urgenci obravnavani brezplačno. Za nenujne primere, kamor sodijo primeri, ko zdravstveno stanje ne zahteva takojšnje obravnave, ampak bi pacienti lahko počakali na obisk pri osebnem zdravniku, pa se storitve praviloma zaračunavajo. Cene nenujnega obiska so odvisne od obsega storitev in materialov in jih zdravstveni zavodi določajo sami. Po podatkih ministrstva se gibljejo med 20 in sto evri.
Na urgenci je plačljiva tudi izdaja nenujnih receptov za zdravila, ki jih pacienti redno jemljejo ali zahtevajo napotnico za pregled pri specialistu. Vse to se praviloma ureja pri osebnem zdravniku.
Kdaj nujno na urgenco?
Obisk urgence je nujen v primerih, ko bi lahko šlo za stanja, ki so za bolnika nevarna (bolečina v prsih, bruhanje krvi, možganska kap, hude bolečine v trebuhu, nenadna ohromelost uda, težko dihanje ...). Nujnost obiska sicer natančno opredeljuje 103. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja:
(1) Nujna medicinska pomoč vključuje zdravstvene storitve oživljanja in zdravstvene storitve, potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij in preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Nujna medicinska pomoč se zagotavlja do stabilizacije življenjskih funkcij oziroma do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujna medicinska pomoč vključuje nujni reševalni prevoz.
(2) Nujno zdravljenje vključuje:
– takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to potrebno,
– oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij,
– zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo,
– zdravljenje zastrupitev,
– zdravstvene storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje,
– zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama,
– zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej,
– pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, standardih in normativih, kot jih določajo pravila,
– oskrbo poškodb zob in ustne votline ter vnetnih stanj v ustni votlini, če ta stanja lahko ogrozijo življenje, ali pa opustitev njihove oskrbe lahko bistveno poslabša izid zdravljenja,
– zdravljenje močnejših krvavitev in
– oskrbo hude stalne bolečine v ustni votlini, ki ni neodzivna na analgetike.
Uvedba sistema plačljivosti storitev ni zmanjšala gneče
Ministrstvo pojasnjuje, da so od uvedbe sistema zaračunavanja nenujnih obiskov leta 2016 sicer zaznali kratkoročno zmanjšanje nenujnih obiskov, vendar se trendi razlikujejo med posameznimi centri. Si pa ministrstvo prizadeva, da bi izboljšalo dostopnost osebnih zdravnikov, kar je po njihovih navedbah ključno za zmanjšanje pritiska na urgence. Zatrjujejo, da sistem zaračunavanja uporabljajo v večini urgentnih centrov in ambulant SNMP. "Kljub temu ostajajo izjeme, kjer sistema ne uporabljajo dosledno, zlasti v manjših centrih," priznavajo.
V ZDL zatrjujejo, da se zaradi sistema zaračunavanja nenujnih obiskov število obravnav pri njih ni zmanjšalo. "Izrazito pa so se povečale pritožbe, verbalno in tudi fizično nasilje ter grožnje. Bolniki so namreč prepričani, da so nujni primeri, tudi tisti z najmanjšimi zdravstvenimi težavami," opozarjajo v ZDL.
V mariborski enoti NMP pojasnjujejo, da zaračunavanje nenujnih obiskov zahteva dodaten administrativni postopek s predhodno pisno privolitvijo pacienta in predhodno seznanitvijo s ceno storitve, zato to uporabljajo le v primerih izrazito nenujnih vzrokih obiska. Letos so iz tega naslova zaračunali 3.595 evrov, lani 1.035 evrov, predlani pa le 716 evrov. Tudi pri njih se število nenujnih obiskov statistično ni pomembno zmanjšalo. Nasprotno, po epidemiji covid-19 se obisk skokovito povečuje.
Sistem vpogleda v število čakajočih
Na ljubljanski urgenci, kjer imajo vzpostavljen sistem vpogleda v število čakajočih, se običajno dan začne relativno mirno in brez gneče, čez dan pa je gneča vedno večja. Da bi bolnikom z manjšimi poškodbami, kot je zvit gleženj, omogočili čim manj čakanja, na spletnih straneh UKC Ljubljana omogočajo vpogled v število čakajočih. Poškodovanim ob manjši poškodbi tako ni treba več ugibati, ali je na kirurški urgenci velika gneča ali ne ter kdaj je najprimernejši čas za obisk. Na urgenci namreč velja pregovor: "Bolj je pozno, bolj je grozno." Trenutno stanje čakalne vrste čakajočih na obravnavo na urgentnih oddelkih internistična prva pomoč in urgentni kirurški blok lahko preverite na tej povezavi.
Pri osmih čakajočih bolnikih je okvirni čas obravnave predvidoma od dve do tri ure. Če je čakajočih bolnikov manj kot 14, se čas obravnave podaljša do štiri ure, če je čakajočih več kot 14, pa je tudi čas obravnave daljši od štirih ur. V takem primeru bolnikom z manjšimi poškodbami svetujejo pregled, ko bo čakajočih bolnikov manj, ali pa pregled v drugem urgentnem centru.
Vnetje mehurja ni urgentni primer, je pa zelo boleč
Sašo Rebolj, družinski in urgentni zdravnik ter direktor ZD Kamnik opozarja, da je problematika nenujnih obiskov na urgenci precej bolj kompleksna kot se zdi. Predvsem z vidika definicije nujnih in nenujnih obiskov. "V kriterij zdravstvene zavarovalnice, kamor med nujne obiske urgence med drugim sodijo zdravstvena stanja, ki vodijo v nepopravljivo škodo, akutno poslabšanje zdravstvenega stanja ali ogrožajo življenja, se uvršča relativno malo primerov," poudarja Rebolj.
Rebolj se strinja, da je pri problematiki nenujnih obiskov treba pogledati tudi človeški vidik. Kot tak primer nevede vnetje mehurja, kjer pacient z urinom izloča kri. To po definiciji zagotovo ni urgentni primer, trajna škoda ne bo nastala. Bo pa pacient zaskrbljen in ga bo bolelo. Če se mu to zgodi v petek popoldan, bo težko čakal do ponedeljka, da se bo lahko naročil na pregled k osebnemu zdravniku in po možnosti na vrsto prišel šele v sredo. Kot podoben primer izpostavlja bolečine v ušesih, še posebej pri otrocih. "Marsikdaj je treba slabo informirane in prestrašene paciente, čeprav gre za nenujne primere, oskrbeti. Kot pri vsaki stvari je tudi tu nujna zdrava mera pameti," opozarja Rebolj.
Rebolj: Tudi če nenujnih obiskov ne bi bilo, bi bile urgence še vedno natrpane
Zdravstveno osebje po Reboljevih izkušnjah rado pozablja na še en vidik. Gre za absolutno nenujna stanja, ki jih pacient z laičnim znanjem ne more oceniti kot nujna ali nenujna. "Lahko gre samo za panični napad z bolečinami v prsnem košu. Kljub temu mu zdravstveno osebje naredi EKG in laboratorijsko preiskavo krvi, saj se želi prepričati o postavljeni diagnozi. A po mojih ocenah je takšnih nenujnih obiskov urgence manj kot deset odstotkov. Tudi če bi vse izločili, bi bile urgence še vedno prenatrpane," je prepričan.
Čeprav se veliko govori o gneči na urgencah zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov, Rebolj meni, da je to le polresnica. "Zagotovo vlada pomanjkanje zdravnikov. Se pa sprašujem, ali imamo pravilen sistem izobraževanja. Ali zdravniki, ki so usposobljeni za ambulantno prehospitalno urgenco, res potrebujejo petletno specializacijo iz urgentne medicine za problematiko, ki je v 99 odstotkih enaka kot v družinski medicini," opozarja Rebolj.
"Problematika nenujnih obiskov na urgenci je precej bolj kompleksna kot se zdi," opozarja direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj.
Rebolj se tudi sprašuje, ali imamo vzpostavljene dovolj dobre filtre? Zakaj pridejo vsi pacienti v urgentni center? Ker so v nekaterih mestih zaprli splošno nujno medicinsko pomoč (SNMP), ki je prefiltrirala veliko pacientov, da na urgenco sploh niso prišli, pojasnjuje Rebolj. Ta po njegovih navedbah na obrobju deluje dobro, v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, pa bi morali ta sistem vzpostaviti nazaj, je prepričan.
Sistem zaračunavanja nenujnih obiskov urgence, ki je bil prvotno zamišljen zaradi zmanjšanja gneče na urgencah, je v pravilih zdravstvenega zavarovanja zapisan že vrsto let. "Ali se v praksi zaračunavanje nenujnih obiskov zares izvaja? Lahko rečem, da ne. Gre za osamljene primere. Sistem zaračunavanja ni nikoli v resnici učinkovito zaživel," iz prakse pove Rebolj.
Rebolj še meni, da pomanjkanje osebnih zdravnikov ni razlog za povečanje gneče na urgencah. Vse več je namreč dobro delujočih ambulant za osebe brez osebnega zdravnika, kjer lahko vsakdo poišče pomoč.
