Četrtek, 23. 4. 2020, 17.20
4 leta, 7 mesecev
Knjižnice preigravajo različne scenarije
Kdaj bomo spet brskali po knjižnih policah? Bodo tudi knjige morale v karanteno? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
1
Slovenske knjižnice so vrata za obiskovalce zaprle 13. marca, kdaj jih bodo spet odprle, ta trenutek ne ve nihče, si pa to marsikdo želi. Kakšne so možnosti za izposojo knjig v času karantene, kaj pogrešajo bralci in kaj manjka knjižničarjem? Kako bo videti nova knjižničarska realnost?
Slovenske knjižnice so od 13. marca zaprte, kar pa ne pomeni, da bralci ne morejo do knjig, le načini so drugačni.
Ko so knjižnice 13. marca zaprle svoje vrata, je marsikdo od nas pomislil, da bo knjižni mrk trajal le kratek čas. Tudi naša bralka Barbara iz Ljubljane, ki je po naključju prav na zadnji dan pred zaprtjem obiskala Mestno knjižnico Ljubljana in si izposodila kup knjig za hčerko. Že takrat pod strogimi pogoji, kot sta obvezno razkuževanje rok in manjše število ljudi, ki so se hkrati lahko zadrževali v knjižnici. No, knjige so po dobrem mesecu že zdavnaj prebrane, kako do novih? Kako do knjig za domače branje, do študijskega gradiva?
Knjižnice iščejo različne načine, kako svojim bralcem podati roko in jim omogočiti dostop do knjig. To pomeni, da je v knjižnicah, čeprav so zaprte za obiskovalce, še kako živahno.
V večini knjižnic lahko tudi v času karantene naročite študijsko in del leposlovne literature, ki jo učenci potrebujejo za šolske obveznosti. Knjižničarji jo svojim obiskovalcem pošljejo na dom ali dostavijo do vrat knjižnice.
Izposoja strokovne literature in dela leposlovja je mogoča tudi v času karantene, a brez fizičnega stika
Večina jih omogoča izposojo strokovne literature in leposlovja, ki je del učnega načrta, torej domačega in obveznega branja, ponekod je mogoča tudi izposoja knjig za bralno značko, v Knjižnici Antona Toneta Linharta v Radovljici pa so z današnjim dnem začeli z izposojo vseh vrst literature.
Izposoja je povsod možna le brez fizičnega stika.
To pomeni, da bralci knjige naročijo prek spleta, knjižničarji jih pripravijo in dostavijo do vrat knjižnice, mnogi pa knjige pošljejo tudi po pošti.
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru so 6. aprila začeli izposojati knjižnično gradivo z dostavo na dom, v Novem mestu vam v sodelovanju s prostovoljci iz Novomeške kolesarske mreže knjige dostavijo kar s kolesom.
Knjižničarji poročajo o številnih klicih, ki se začnejo ali končajo podobno, z vprašanjem: Ali veste, kdaj boste odprli?
Obiskovalci Knjižnice dr. Toneta Pretnarja v Tržiču že komaj čakajo, da ta odpre svoja vrata.
"Tega odgovora trenutno nima nihče, verjetno bomo izvedeli takrat kot naši bralci," pravi Sabina Šolar, knjižničarka iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja v Tržiču, ki opaža, da ljudje izjemno pogrešajo knjižnico.
"Mnogi nas kličejo, kdaj bomo spet odprli, kdaj lahko vrnejo gradivo, a žal trenutno to ni mogoče. Če je le mogoče, bralcem predlagam, da se usmerijo na Biblos, na e-knjige, in jim pomagam skozi sistem.
Trenutno je sicer mogoče naročanje literature, a le strokovne, pomembne za študij, ki jo pripravimo in bralcem dostavimo do vrat knjižnice, manjše pakete pa pošljemo tudi po pošti. Prve dni so ljudje množično naročali romane, a žal tovrstna literatura ni tako nujna," je še pojasnila Šolarjeva, ki si želi čimprejšnjega odprtja knjižnic, ob tem pa se zaveda, da bo nova realnost izposoje precej drugačna kot pred pandemijo.
V Kopru upokojencem na dom pripeljejo katerokoli gradivo
Knjižna dostava na dom v Kopru.
V Kopru so naredili še korak dlje in se lotili izposoje knjižničnega gradiva z dostavo na dom. "Gre za brezplačno storitev, ki smo jo ponudili vsem občanom Kopra in Ankarana, vključno z zaledjem," nam je pojasnil direktor Osrednje knjižnica Srečka Vilharja David Runco.
"Dostavo na dom smo omejili na gradivo, ki pomaga h krepitvi učnega procesa (domače branje, študijska literatura), ključnega pomena pa je tudi za vse starostnike, saj so mnogi iz zdravstvenih razlogov pahnjeni v socialno izolacijo, s katero se težko spopadajo.
Zato upokojencem na dom pripeljemo katerokoli gradivo, tudi knjige za branje v prostem času.
Vsak občan lahko na dom naroči do tri knjige na mesec, naročila pa sprejemamo vsak delovnik med 9. in 15. uro," je povedal Runco.
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper so 6. aprila začeli izposojati knjižnično gradivo z dostavo na dom.
Sprva so dostavo gradiva načrtovali dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, zaradi izjemnega povpraševanja pa so urnik dostave hitro razširili na vse dni v tednu.
"Že prvi dan izvajanja novega načina izposoje smo namreč v knjižnici prejeli več kot sto naročil, kar je bil jasen znak, da so tovrstne storitve še kako potrebne," je povedal direktor.
Ker je kljub dostavi na dom povpraševanje po literaturi še vedno veliko in presega trenutne zmogljivosti, bodo svojo dejavnost skladno s spremenjenim 21. členom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji že v prihodnjem tednu razširili še s storitvami brezstične izposoje in vračila knjižničnega gradiva v knjižnici.
Runco ob današnjem svetovnem dnevu knjige poudarja, da so prav knjige lahko tiste, ki nam lepšajo dneve, preganjajo dolgčas, predvsem pa osmišljajo vsakdan. "S knjigo se namreč zlahka prestavimo v druge svetove, pozabimo na lasten strah in ne razmišljamo le o tem, kaj nas lahko doleti."
Kakšna bo nova knjižničarska realnost?
Kdaj in kako pristopiti k novi realnosti? Postopoma.
Direktor osrednje koprske knjižnice Runco je še povedal, da glede na trenutne ukrepe in priporočila knjižnica ta trenutek še ne more odpreti svojih vrat, se pa že pripravljajo na verjetne bližajoče se sprostitve določenih vladnih ukrepov, ki bodo omogočali občanom dostop do knjižnice oziroma knjižničnega gradiva v fizični obliki.
Pravi, da se zaveda, da nas čaka nova knjižničarska realnost, ki bo morala slediti oziroma dosledno upoštevati sprostitvene ukrepe zdravstvene stroke in navodila pristojnih organov. Na tem področju so že aktivno v stiku z ustanoviteljem knjižnice Mestno občino Koper.
Razmišljajo o uvedbi zaščitnih pregrad za obstoječe izposojevalne pulte knjižnice in tudi za nove pulte, predvidene v skladu z omejitvami zadrževanja večjega števila oseb v zaprtem prostoru, postavitvi razkužilnih naprav in pripomočkov tako za obiskovalce kot za knjižnično gradivo ter obvezni zaščitni opremi za vse zaposlene.
"V skladu z rahljanjem ukrepov in ob strogem upoštevanju veljavnih ukrepov pristojnih organov je predvidena tudi vzpostavitev Bibliobusne dejavnosti," je še napovedal Runco.
V Mestni knjižnici Ljubljana za postopno odpiranje knjižnic
Tudi v Mestni knjižnici Ljubljana se na morebitno odprtje knjižnic že pospešeno pripravljajo. "Pred tem moramo tako za zaposlene kot uporabnike zagotoviti vse varnostne ukrepe, kot so varnostna razdalja, zaščitne pregrade, zaščitna oprema za zaposlene, razkuževanje rok, zračenje prostorov in podobno.
Nagibamo se k postopnemu odpiranju knjižnic, kar pomeni, da bi najprej odpirali večje knjižnice in kasneje prešli na manjše, v nekaterih zelo majhnih enotah namreč ne moremo zagotoviti varnostne razdalje," je povedala predstavnica knjižnice Vesna Trobec.
V Mestni knjižnici Ljubljana intenzivno razmišljajo o več scenarijih glede odprtja knjižnic.
Kot pravi, bi si uporabniki v tem prehodnem času knjige lahko rezervirali in jih nato v knjižnici dvignili oziroma vrnili. Daljše zadrževanje v prostoru ne bo mogoče, torej bo vsaj v začetni fazi odpadlo brskanje po knjižnih policah in zadrževanje obiskovalcev v čitalnicah.
Prav tako bo treba za vrnjeno gradivo zagotoviti dodatne prostore, saj bodo morale knjige, glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, za določeno obdobje v karanteno.
"Vse pa je trenutno še v fazi priprav in pretresanja različnih scenarijev, saj si želimo, da bi vse storitve tekle gladko, preprosto in da uporabnikom ne bi predstavljale prevelikih težav."
Kdo bo nosil stroške dodatne zaščite?
Kar zadeva dodatne stroške, ki jih bo nova realnost prinesla, Runco pravi, da jih knjižnica sama ne bo zmogla kriti.
"Izvajanje javne službe je onemogočeno, nimamo prihodkov od članarin in zamudnin. Trenutno ostajajo zadržana tudi sredstva, predvidena od ministrstva za kulturo za nabavo gradiva in izvajanje knjižnične dejavnosti za leto 2020. Dobili smo zagotovilo, da bo potrebna finančna sredstva izredno zagotovil naš ustanovitelj," je pojasnil.
Tudi v Mestni knjižnici Ljubljana se zavedajo dodatnih stroškov. Del zaščitne opreme za zaposlene so dobili od oddelka za civilno zaščito pri Mestni občini Ljubljana, dodatno so kupili sami. "Varnost zaposlenih in uporabnikov se nam zdi prioritetna," so poudarili.
Bralci lahko v času karantene brezplačno dostopajo do spletne knjižnice Biblos, kjer je na voljo veliko naslovov elektronskih knjig za odrasle in otroke, izbirajo lahko tudi med 4.000 naslovi dnevnega časopisja in revij Pressreader iz več kot sto držav in v več kot šestdesetih jezikih sveta.Mestna knjižnica Ljubljana kot edina knjižnica v Sloveniji ponuja tudi brezplačni spletni dostop do zbirke igranih in dokumentarnih filmov na platformi Kanopy, kjer lahko člani izbirajo med več kot 30 tisoč naslovi filmov, med njimi tudi za otroke.
1