Četrtek, 10. 6. 2021, 10.13
3 leta, 5 mesecev
Karakaša MVK še drugič zavrnila, za Živičevo zelena luč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
8
Zavrnitev kandidature za vrhovnega sodnika Aleksandra Karakaša je že drugič državnemu zboru predlagala večina poslancev mandatno volilne komisije. Pred petimi leti je Karakaš v državnem zboru s kandidaturo že propadel. So pa v mandatno volilni komisiji podprli kandidaturo za vrhovno sodnico Stanko Živič. Sodni svet je oba predlagal, da bi na vrhovnem sodišču dopolnila kazenski oddelek, ki ga vodi Branko Masleša.
Glasovanje proti obema kandidatoma so v komisiji zaradi nenavadnih sodnih odločitev v preteklosti napovedali iz SDS, NSI in tudi SNS. Da kandidatov sodnega sveta zaradi napak pri sojenju nikakor ne bi smeli zavrniti, ker bo to sporočilo, da se ne sme obsojati pristašev določenih strank, je glas za oba kandidata napovedala Maša Kociper (SAB). Podobno je ocenila tudi Janja Sluga (nepovezani).
Da je Živičeva primerna za vrhovno sodnico, je pri glasovanju ocenilo devet poslancev, proti jih je bilo osem, Pri Karakašu pa je bilo za potrditev kandidata le sedem poslancev, proti pa deset. Rezultat se je spremenil, ker sta drugače glasovala poslanca DeSUS Ivan Hršak in Franc Jurša, ki sta kandidaturo Živičeva podprla, glasovala pa sta proti Karakašu.
Karakaša so pred petimi leti poslanci že zavrnili, ker sodni svet takrat ni bil pripravljen pojasnjevati njegove vloge v montiranih sodnih procesih proti Francu Kanglerju. Na višjem sodišču je Karakaš potrdil zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so v Mariboru obsodili za natančno toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat: na sedem mesecev zapora. Pogoj, da je mogoče odvzeti mandat, je najmanj pol leta zaporne kazni.
Vrhovno sodišče je sodbo proti Kanglerju pozneje razveljavilo, padli pa so tudi vsi drugi kazenski postopki proti njemu.
Razlog je bil, ker so dokazi temeljili na odločitvah o tajnem prisluškovanju in sledenju, ki jih je podpisal sodnik Janez Žirovnik, sicer nekdanji uslužbenec politične policije prejšnjega sistema (SDV), pozneje pa funkcionar Sove, ki ga je Kangler kot poslanec nadziral. Višje sodišče, kjer je v sojenju sodeloval Karakaš, na to nenavadnost pri pridobivanju dokazov ni reagiralo.
Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da je vtis nepoštenega sojenja v tem primeru še dodatno utrdilo, ker je Žirovnik pozneje, ko so sodni postopki zaradi njegove vloge že večinoma padli, celo prišel na proslavo zmage Saše Arsenoviča, ko je ta na županskih volitvah v Mariboru premaga Kanglerja.
Tesen rezultat v mandatno volilni komisiji kaže, da bo napeto tudi v državnem zboru. Za izvolitev vrhovnega sodnika zadošča navadna večina, glasovanje bo javno.
8