Sreda, 26. 2. 2020, 7.00
4 leta, 10 mesecev
"Kar sedem let smo imeli hlev zaprt … Če je slabo, ne moreš preživeti."
42-letni Martin Gregorec na družinski kmetiji v Destrniku redi samo piščance. Gre za dolgoletno družinsko obrt. Z rejo sta se ukvarjala že njegova starša, in to vse od leta 1981. Danes je to, predvsem pred hlevitvijo, delo za vseh sedem članov družine. Martinu pomagajo oče Anton, mama Alenka, žena Vladka in vsi trije otroci. Še pred dobrim desetletjem bi si Martin kaj takega lahko samo predstavljal.
"Vmes, ko sta še imela kmetijo pod nadzorom starša, smo imeli hlev kar sedem let zaprt. Ker so bili prihodki tako slabi, da vsi mi, ki se ukvarjamo samo s piščanci in nimamo nič drugih živali, enostavno nismo zmogli … Če je slabo, potem pač ne moreš preživeti. Nato je moj oče odšel na delo v Avstrijo in ko smo spet odprli, je najprej doma delala mama, oče pa je bil še vedno v Avstriji. Na tak način smo preživeli. Leta 2015 sem prevzel jaz. In zdaj redimo samo najbolj kakovostne piščance," pove sogovornik.
Njihov hlev stoji v neposredni bližini središča Destrnika, obdan s čudovito okolico Janežovskega vrha.
Kako se razumete s sosedi, glede na to, da redite piščance praktično pred njihovimi nosovi?
Razumemo se z vsemi v vasi. Najbližji sosed ima živinorejo. Upam si misliti, da nas imajo za delavno družino in da nikogar ne motimo, pa smo le okoli 400 metrov oddaljeni od središča Destrnika.
Pa sosede to res nič ne moti?
Ne. Delujemo po sistemu piščancem prijazne reje. Kar je meni pri tem najbolj všeč, je to, da hodijo piščanci ven. Da je v hlevu več svežega zraka in to človek že takoj prepozna. V takšnih hlevih, kot je naš, ni težav z neprijetnimi vonjavami.
Takšna reja vam narekuje, da morate upoštevati cel kup pravil. Pa so ta pravila res tako pomembna?
Jaz mislim, da pravila morajo biti. Če veš, česa se držiš, veš, kaj dobiš na koncu.
Pa na koncu to resnično vpliva?
Seveda. Če je v hlevu boljši zrak, je to boljše za piščance.
Pa bi vi zase rekli, da redite industrijske piščance? Ljudje s to besedo radi opisujejo kmetije, ki redijo več kot tisoč piščancev hkrati.
Jaz naše kmetije ne bi označil za industrijo. Četudi redimo več tisoč piščancev. Tudi mene včasih kdo vpraša: "ti te piščance ješ, ki jih imaš?" In rečem, da jem, seveda. "Aha, dobro." Samo to dejansko ljudje razumejo. Jaz sem prepričan, da imamo v Sloveniji vse pod nadzorom. In to je pomembno. Dokler je red, dokler so jasna pravila, se nimamo česa bati. Zame je naš piščanec najboljši, ker je domač. In tudi, kaj pa je sploh domač piščanec? Vsak ima svojo razlago.
Obstaja vrsta piščančjega mesa, ki ga pri vas doma ne jeste?
Imam znanca, ki redi svoje piščance in mi vsake toliko časa da kakšnega od svojih doma vzrejenih piščancev. Ampak jaz tistega piščanca ne morem jesti. Zame je to "stara kura".
Torej ste ponosni na svojo kmetijo, na svoje piščance?
Zelo sem ponosen, da sem se odločil, da grem v sistem piščancem prijazne reje. Da delam doma in da redim res kakovostne piščance. In verjamem, da bodo ljudje to kakovost prepoznali. Tam, kjer je nadzor, kjer so pravila, z gotovostjo vemo, kaj dobimo.
Naročnik oglasne vsebine je Perutnina Ptuj.
