Četrtek,
24. 11. 2011,
21.12

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 24. 11. 2011, 21.12

8 let, 7 mesecev

Kandidati na soočenju na TVS o pravni državi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Na Televiziji Slovenija so se soočili predstavniki vseh parlamentarnih strank in tistih zunajparlamentarnih strank, ki jih določil žreb.

Enajst tekmecev na parlamentarnih volitvah je soočalo mnenja o delovanju pravne države. Na nacionalni televiziji so se soočili Patrick Vlačič (SD), Vinko Gorenak (SDS), Pavel Gantar (Zares), Karl Erjavec (DeSUS), Miran Györek (SNS), Radovan Žerjav (SLS), Aleš Zalar (LDS), Marjan Poljšak (Demokratična stranka dela), Bernardka Krnc (Gibanje za Slovenijo), Maša Kociper (Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija) in Alenka Šverc (NSi). Predstavniki strank so odgovarjali na vprašanje o delovanju pravne države oziroma ali imamo v Sloveniji eno ali dve pravni državi.

"Imamo le eno pravo državo, problem pa je v občutku, da ta ne deluje" Po mnenju Zalarja je osnovni problem, da nimamo dovolj razvite pravne kulture, zato se dogaja, da imamo neznansko veliko različnih sporov. Vlačič pa opozarja na krepitev občutka med državljani, da ni dovolj pravne države, kar je znak za alarm. Da imamo eno samo pravno državo, meni tudi Gantar, ki pa opozarja, da nimamo "enakih vatlov za vse". Tudi Maša Kociper je prepričana, da imamo le eno pravo državo, problem pa je v občutku, da ta ne deluje.

Večina je mnenja, da imamo v Sloveniji dve pravni državi Da sta v Sloveniji v praksi dve pravni državi, je prepričan Gorenak, ki pravi, da so "delavci eno, elita pa drugo". Podobno meni Žerjav, ki pravi, da je ena pravna država za tiste, ki imajo zveze, poznanstva in denar, druga pa za tiste, ki tega nimajo. Tudi Šverčeva je prepričana, da je pravna država le na papirju in v praksi ne deluje, enako meni Györek, ki pravi, da je pojem pravna država le prazna beseda.

Erjavec opozarja, da ljudje pravične pravne države ne občutijo, zato pravne države ne bo, dokler bo ta občutek prisoten. Po mnenju Bernardke Krnc v Sloveniji vlada pravni formalizem oziroma "državo v državi", Poljšak pa je prepričan, da imamo "napačno", kapitalistično pravno državo in potrebujemo pravično državo.

Kandidati so naklonjeni Študentskemu protestu Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, ali podpirajo obliko protesta študentov, ki so zasedli filozofsko fakulteto. Študentskemu protestu so naklonjeni, podpirajo tudi njihove zahteve, večinoma pa glede zahteve po štipendijah opozarjajo, da bi te morale biti povezane s socialnim statusom.

Mnenja so se kresala tudi glede primera predsednika vrhovnega sodišča Maseleše Odgovarjali so tudi na vprašanje ali lahko oseba, ki je sodelovala v "montiranih sodnih procesih nekdanjega režima" lahko zaseda visoko sodniško ali tožilsko funkcijo. Načeloma so strinjali, da če je bilo nekomu dokazano, da kršil človekove pravice, potem ne bi smel zasedati takšnih položajev, vendar pa se niso strinjali glede okoliščin obtožb in konkretnega primera predsednika vrhovnega sodišča Branka Maseleše.

Žerjav je dejal, da bi takšna oseba morala sama presoditi ali je moralno, da kandidira za funkcijo, Zalar pa je poudaril, da težave nastajajo zaradi številnih obtožb, ki niso utemeljene, to pa je dejala tudi Kociperjeva. Da je treba v vsakem konkretnem primeru posebej preučiti okoliščine, je odgovoril Vlačič, z njim pa se je strinjal Poljšak. Šverčeva in Krnčeva sta poudarili, da takšna oseba "absolutno ne more kandidirati" za visoko sodniško ali tožilsko funkcijo, z njima pa sta se strinjala tudi Gorenak in Erjavec. Györek je poudaril pomen podrobnega poznavanja ozadja posameznega primera, Gantar pa se je vprašal kako bi potem ocenjevali primernost vseh ostalih zaposlenih v represivnem organu.

Kandidati so soočili tudi mnenja zakaj še vedno ni prišlo do obsodb tajkunom, izogniti pa se niso mogli izogniti vprašanjem povezanim z različnimi aferami, v katere so bili vključeni sami ali pa njihove stranke, zagovarjali pa so tudi svoje dosedanje delo v okviru strank.