Kakšna bo usoda uporabe konoplje v slovenski medicini?

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Uvrstitev enake snovi v dve skupini je nesprejemljiva, pravijo na policiji. Foto: Tina Deu

Zmeda tudi na policiji

"Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene," poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi "prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava," pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Zakaj zavirajo gospodarski razvoj?

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Učinkovine naravne konoplje imajo večji terapevtski potencial kot sintetične, pravijo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide. Foto: Bojan Puhek

Naravna konoplja

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

"Konoplja ni čudežno zdravilo za vse tegobe"

Predlagana uredba ne rešuje črnega trga s konopljo, so prepričani pri Mednarodnem inštitutu za kanabinoide. Foto: STA , Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

"Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje," na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni "čudežno zdravilo za vse tegobe". Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v "okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin".

Poudarjajo tudi, da "nesporno zloraba konoplje ni nedolžna", vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

V državah z medicinsko konopljo se število pacientov in predpisanih zdravil zmanjšuje

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).