Kakovostnega in srečnega življenja v Sloveniji je vse manj

Konzorcij štirih vladnih institucij pod vodstvom urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je s projektom Kazalniki blaginje v Sloveniji zaoral ledino merjenja kakovosti življenja med Slovenci. Raziskava vključuje obdobje med letoma 2008 in 2012 in zajema materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. Namenjena je predvsem politikom, da bodo videli, v katero smer vodijo državo. Prikaz kazalnikov blaginje bo konzorcij objavljal vsako leto junija.

V konzorciju poleg Umarja sodelujejo še statistični urad, agencija za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ti so s sistemom kazalnikov pokrili vse pomembnejše dejavnike blaginje zdajšnje generacije, pa tudi potenciale za blaginjo prihodnjih generacij. Proučevanje je temeljilo na ekonomiki blaginje, ki se v zadnjem desetletju zelo hitro razvija in združuje tudi druge znanosti.

Izhodišče teorije temelji na blaginji posameznika in dejavnikih, ki nanjo vplivajo. Življenjski standard vse nižji Materialna blaginja, s katero merimo življenjski standard prebivalcev, se je zaradi vpliva gospodarske krize od leta 2008 poslabševala. Največje nazadovanje je bilo zabeleženo v letu 2012.

Stopnja delovne aktivnosti je začela naglo upadati, trend pa se še nadaljuje. Še posebej je padla delovna aktivnost mladih in s tem povezana blaginja mladih. Tudi kakovost delovnih mest je upadla. Tretjina zaposlenih je nezadovoljna s porazdelitvijo delovnega časa in preostankom časa, ki ga lahko namenijo družini.

Kazalniki so pokazali še na nazadovanje dohodkov ter povečanje revščine in socialne izključenosti.

Izboljšanje blaginje na področju premoženja in ekonomske varnosti izhaja iz nominalne rasti kazalnika, njegova realna rast pa se je znižala. Potrošnja je upočasnjeno rasla še v obdobju 2008–2011, nazadovati je začela v letu 2012.

Pri stanovanjih se je stanovanjska prikrajšanost znižala, s tem pa izboljšala blaginja na stanovanjskem področju. Brezposelnost se povečuje hitreje, kot je povprečje EU Materialna blaginja prebivalstva Slovenije se je med letoma 2008 in 2012 v primerjavi s povprečjem EU precej poslabšala. Gospodarska kriza je materialno blaginjo prebivalstva Slovenije predvsem v letih 2011 in 2012 bistveno bolj prizadela kot v povprečju držav EU. Medtem ko je v večini držav EU gospodarstvo že okrevalo, je v Sloveniji po skromni rasti v letu 2011 že naslednje leto gospodarska aktivnost močno upadla, ves čas pa se je hitreje kot v povprečju EU povečevala brezposelnost. Takšna gibanja so vplivala na poslabšanje materialne blaginje prebivalstva Slovenije na vseh podpodročjih v primerjavi z blaginjo, ki so jo v povprečju dosegale države članice EU. Izjema je le stanovanjska prikrajšanost, kjer se je razkorak med Slovenijo in Evropsko unijo zmanjšal, še vedno pa je prikrajšanost v Sloveniji večja od povprečja EU. Zaupanje v parlament najnižje v zadnjih desetih letih Družbena blaginja se je v letu 2012 v Sloveniji naprej izboljševala. K temu je prispevala dobra dostopnost javnih storitev. Vodilni kazalniki že dalj časa kažejo izboljševanje na področjih izobraževanja, zdravja, osebne varnosti, komunikacij ter kulture in prostega časa.

Pri družbeni klimi, merjeni z zaupanjem v parlament, je po dokaj stabilnih rezultatih z gospodarsko krizo prišlo do občutnega padca.

Vodilni kazalnik na področju zaupanja oziroma sreče se že dalj časa iz leta v leto poslabšuje, vendar je izkazano zadovoljstvo še vedno relativno visoko. Prvi podatki za leto 2013 kažejo na nadaljevanje poslabšanja zadovoljstva z življenjem in družbeno klimo.

Osebna varnost je na zavidljivi ravni in se še povečuje, prav tako zaupanje v policijo, a ostaja pod povprečjem EU. Okoljska blaginja se z izjemo kakovosti zraka izboljšuje V splošnem izbrani vodilni kazalniki okoljske blaginje v zadnjem desetletju kažejo izboljšanje. Izjema je, tako v primerjavi z EU kot glede na gibanje v zadnjih nekaj letih, kakovost zraka.

Izboljšanje razmer v obdobju 2008−2012 pri podnebju, energetskih in neenergetskih virih ter pri odpadkih v veliki meri izhaja iz zmanjšanja gospodarskih aktivnosti, tudi glede na razmerja Slovenije do povprečja EU. Boljše stanje in ugodnejše trende v primerjavi z evropskim povprečjem izkazuje vodilni kazalnik kakovosti voda.