Kako so slovenski politiki vstopali v Evropo

Slovenska pot v EU, ki se je z vstopom končala 1. maja 2004, se je začela 5. aprila 1993, ko je Slovenija s predstavniki EU (oziroma Evropske skupnosti, kot se je še imenovala takrat) podpisala sporazum o sodelovanju.

Referendum za vstop v EU Pristopna pogajanja, ki so se uradno začela 31. marca 1998, so se končala 31. januarja 2003. Sledil je dvojni referendum 24. marca 2003, na katerem so slovenski volivci podprli vstop v EU in Nato.

Glasovalo je 60,4 odstotka volivcev. Za vstop v EU je glasovalo 89,6 odstotka volivcev, za vstop v Nato pa 66,1 odstotka volivcev.

Poglejmo, kaj so po uspešnem referendumu povedali politiki (vir: STA):

Janez Drnovšek (takrat slovenski predsednik): To je krona več kot desetletnih prizadevanj za vstop Slovenije v dve integraciji.

Anton Rop (takratni predsednik vlade): Referendumski rezultat je pokazal, da smo v EU lahko uspešni. To je že dokazalo slovensko gospodarstvo, ki se lahko uspešno kosa s konkurenco v EU.

Janez Janša (vodja opozicije): Volivci so se opredelili za tisti dve mednarodni organizaciji (mišljena EU in Nato, op. p.), ki v danih razmerah ponujata največjo možno stopnjo ekonomske in splošne varnosti.

Dimitrij Rupel (takratni zunanji minister): Slovenci so izkoristili zgodovinsko priložnost. Evropa je zrasla, Slovenija pa je del tega naraščanja.

Janez Potočnik (takrat minister za evropske zadeve, sicer glavni slovenski pogajalec z EU): Pri odločanju o EU je Slovence prepričalo dejstvo, da smo bili in smo del Evrope.

Milan Kučan (predsednik Slovenije med letoma 1992 in 2002, še prej predsednik slovenskega predsedstva med letoma 1990 in 1992): Za plebiscitom iz leta 1990 je najpomembnejša odločitev Slovencev odločitev za članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato, s katerima imajo priložnost, da si kot del demokratičnega, razvitega in stabilnega sveta zagotovijo prihodnost.

Joško Čuk (takratni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije): Pravno-formalno bomo v kratkem postali sestavni del EU in imeli enake priložnosti kot preostale države. S tem pravzaprav izginja naš dosedanji kompleks – kompleks nerazvite, z nekim nestabilnim območjem povezane države.

Optimistične gospodarske napovedi Zelo optimistični so bili pred vstopom v EU tudi slovenski menedžerji, ki so se slabih pet mesecev pred vstopom v evropsko povezavo zbrali v Celju na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog, med njimi tudi takratni prvi mož Mercatorja. Zoran Janković: Na 1. maj smo že pripravljeni. V prihodnjih dveh letih bodo na slovenskem trgu ostale le tri trgovske družbe.

Napovedi o večjih naložbah po vstopu Pred vstopom v EU je v slovenski javnosti zelo odmevala odločitev britanskih lastnikov Tobačne Ljubljana, da zaprejo proizvodnjo v Sloveniji. Britanski lastnik je zaprtje tovarne napovedal ravno na dan, ko je slovenski parlament ratificiral pristopno pogodbo z EU.

Predsednik vlade Rop je tako 2. februarja miril Slovence: V Sloveniji bomo imeli ob vstopanju v EU nekatere pomembne investicije, ki bodo dvakrat ali trikrat večje od naložbe v Tobačno Ljubljana.

Vstop novih članic in večja gospodarska rast Optimističen je bil marca 2004 tudi takratni (in tudi zdajšnji) finančni minister Dušan Mramor. Napovedal je celo reforme v starih članicah EU, v kar naj bi jih prisilile davčno ugodnejše nove članice.

Takole je povzel mednarodno konferenco na temo gospodarskih reform v razširjeni Evropi v Bratislavi: Ker imajo pristopnice v povprečju nižje davčne obremenitve od članic, so obstoječe članice že prisiljene k zniževanju davkov in k ustreznemu prestrukturiranju proračunov. To naj bi pozitivno vplivalo na gospodarsko rast v Uniji, saj se pričakuje, da bo obstoječe članice spodbudilo k hitrejšemu izvajanju potrebnih reform.

Vstop v EU in zalivanje gospodarstva s poceni evri Prav tako je bil optimističen tudi Franc Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF): Z vstopom Slovenije v EU ter pozneje v evropski menjalni mehanizem ERM II in evroobmočje se bodo obrestne mere znižale, kar pomeni, da bo več denarja z bank pritekalo na borzo. To pa bo ugodno vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo, ker se bo lahko ponovil investicijski ciklus v podjetjih.

Slovenija kot prihodnost EU Slovenski državni vrh je vstop Slovenije v EU skupaj z nekaterimi italijanskimi politiki praznoval v noči na 1. maj na meji med Novo Gorico in Gorico.

Govornik je bil tudi Rop, ki je samozavestno napovedal: Do zdaj je bila Evropa prihodnost Slovenije, zdaj je Slovenija prihodnost Evrope.

Vodja opozicije Janša je nekaj dni prej, 24. aprila, vstop Slovenije v EU in zvezo Nato pospremil z besedami: Vstop Slovenije v obe povezavi je zgodovinski dogodek. /…/ S članstvom si bo Slovenija zagotovila varna ognjišča in možnosti za hitrejši gospodarski razvoj.