Torek, 16. 1. 2018, 17.30
6 let, 3 mesece
Kako pripravljena bi Slovenija dočakala novo krizo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
Renesančni filozof in politik Niccolò Machiavelli je opozarjal, da ljudje v času brezvetrja ne razmišljajo o nevihti. In težava Slovenije je v tem, da še pogosteje pozabljamo na to nevihto, je v razmišljanju, koliko je naša država pripravljena na morebitno novo gospodarsko in finančno krizo, ocenil izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Goran Novković.
Že pred letom 2007 nismo mislili na "nevihto", ko se je ta zgodila, smo se delali, da je ni, zdajšnje stanje pa je po njegovem podobno. Lahko se zgodi, da bo čez dve ali tri leta nova kriza, nekateri dejavniki so zanj res alarmantni.
Svoje stališče pa je Novković in nekateri drugi, zbrani na ponedeljkovem forumu SBC v Postojni, podkrepil z ugibanji nemških ekonomskih inštitutov - kar polovica jih v roku nekaj let pričakuje novo krizo.
Na širši gospodarski ravni pa sogovornik za zdaj opaža tri "balončke", nepremičninskega, delniškega in kriptovalutnega.
Novković v primeru nove krize ne vidi več manevrskega prostora za zadolževanje Slovenije.
Visoka slovenska zadolženost
Sploh Slovenija bi lahko v tem primeru potegnila kratko, naša zadolženost je bistveno višja od konkurenčnih držav, Češka je na primer dvakrat manj zadolžena kot Slovenija, je v pogovoru za Siol.net opozoril Novković.
Bruto dolg države je po zadnjih podatkih statističnega urada ob koncu lanskega tretjega četrtletja znašal 33,2 milijarde evrov ali 78,4 odstotka BDP. Za primerjavo - leta 2007 smo bili zadolženi v višini 22,8 odstotka bruto domačega proizvoda, zato država v primeru nove krize nima več manevrskega prostora za zadolževanje, je izpostavil Novković, a dodal, da so vsaj podjetja danes bistveno manj zadolžena kot pred desetimi leti.
Podatki Eurostata sicer kažejo, da je bila Češka ob koncu leta 2016 zadolžena za 36,8 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, sosednja Hrvaška pa ob lanskem polletju na primer 81,9 odstotka. Znotraj EU je najmanj zadolžena Estonija (9,4 odstotka BDP ob koncu leta 2016), največ pa Grčija (180,8 odstotka BDP ob koncu leta 2016).
Preberite še:
"Nemški proizvod že ob prihodu na trg nekaj stopničk pred slovenskim" #video
Letos še vlagajte v delnice, pazite se kriptovalut #intervju
Slovenski podjetniki: Ne igrajmo se s prihodnostjo Slovenije
Ali slovenske banke ponavljajo napake, ki so privedle do krize?
Slovenija bi morala več delati za dodano vrednost svojega gospodarstva, kar lahko doseže le, če visoko kvalificirano delovno silo zadrži doma, v zadnjih dneh opozarjajo številni gospodarstveniki.
Ravno prejšnji teden so vidni gospodarstveniki na razpravi o gospodarskih trendih v organizaciji Inštituta za strateške rešitve opozorili, da bo morala Slovenija uvesti korenite spremembe za ohranitev razvojne perspektive, saj naj ne bi odnesli vseh lekcij iz zadnje krize.Skrbi jih, ker je gospodarstvo pretežno dobaviteljsko in se ne vzpenja po verigi dodane vrednosti, kar bi lahko dosegli z zadrževanjem visokokvalificiranih mladih. Občutek imajo, da smo spet zašli v evforično fazo, kot da bo konjunktura trajna, ob tem so spomnili na zahteve po dvigu plač v javnem sektorju.
Pozvali so še k davčni reformi, reformi izobraževalnega sistema in nadaljnjim spremembam delovne zakonodaje. (STA)
Bi moralo več nameniti za investicije?
Novković vidi tudi dva notranja strukturna problema - anomalije pri plačah v javnem sektorju in pomanjkanje zakonodaje, ki bi uredila razmerja med plačami v javnem in zasebnem sektorju oziroma bi plače razbremenila in zaposlenim prinesla manjšo razliko med neto in bruto plačo. S tem bi tudi zadržali izobražene in visokokvalificirane mlade, ki zaradi višjih plač in manjših razlik v razmerju bruto - neto, odhajajo v tujino.
Slovenija bi morala zdaj, ko raste, več nameniti za investicije iz javnega denarja in hkrati spodbujati gospodarstvo, da investira v dodano vrednost. To bi prineslo tudi višje plače, namesto tega pa se zdaj denar preliva v sprotno javno porabo.
Ekonomist Sašo Stanovnik opaža, da so tako obveznice kot nepremičnine na visokih ravneh, a še ne bi rekel, da gre za balon.
Ekonomist Stanovnik balonov še ne vidi
Na Siol.net smo pred nekaj dnevi objavili intervju s Sašem Stanovnikom, glavnim ekonomistom družbe za upravljanje Alta, ki pa na obzorju še ne vidi razloga, zaradi katerega bi se prekinila pozitivna rast na svetovnih borzah.
Priznava sicer, da so tako obveznice kot nepremičnine na visokih ravneh, a še ne bi rekel, da gre za balon. Če pa bi se dejansko zgodilo, da bi vrednost obveznic recimo zelo padla, bi imeli veliko težavo, je dodal.
