Kako je vladala Alenka Bratušek?

Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj, dan pred današnjo obletnico izvolitve njene vlade, upihnila prvo svečko in bila z opravljenim delom zelo zadovoljna. Skozi številke je dokazovala, da ji je uspelo obrniti negativne gospodarske kazalce in slikovito dejala, da ji je uspelo "tik pred tlemi letalo stabilizirati in ga obrniti nazaj v pravo smer".

Vlada preživetja bo preživela do rednih volitev Politični analitik s Fakultete na družbene vede Vlado Miheljak meni, da vlada Bratuškove ni razočarala, a to ne pomeni, da je bila dobra. "Delovala je v skladu s pričakovanji, ki niso bila velika. To je bila vlada prehoda, preživetja politične Slovenije do naslednjih volitev. Kaže, da se bo vendarle ohranila do rednih volitev. Ne zato, ker bi imela tako presunljivo dobro rezultate, ampak zato, ker ta trenutek volitve nikomur ne ustrezajo."

Tehnicistična premierka A vlada ne more delovati normalno, če nima notranje stabilnosti. Alenka Bratušek po oceni Miheljaka vlada zelo tehnicistično in nima domišljene, dolgoročne vizije. Če bi v koaliciji imeli visok konsenz o delu vlade, bi bilo to lahko uspešno. "V tej vladi pa sta vsaj dve stranki z eno nogo zunaj vlade in tako je težko delovati. Štiri stranke nimajo jasne vizije, kaj hočejo. Tako bi Državljanska lista z neoliberalni načeli reševala gospodarske razmere, na drugi strani pa je popolnoma nerealni Karl Erjavec."

Kje so strukturne reforme? Ekonomist Anže Burger s Fakultete za družbene vede meni, da razen zadolževanja in dviga davkov vlada ni izvedla nobenih strukturnih reform, prav tako jih ni na vidiku. Obljuba o čimprejšnji prodaji podjetij v pretežno državni lasti se ni zgodila, razen štirih izjem.

"Zelo sem razočaran nad Družbo za upravljanje terjatev bank, saj je ogromno slabih terjatev ostalo v bankah. Reševanje bančnega sistema je bilo prepočasno in premalo korenito, saj so na vidiku že nove dokapitalizacije. Delovnopravna zakonodaja je potrebna korenite reforme, prav tako se nič ne dela na pokojninski reformi."

Edino upanje je Bruselj Konsolidacija javnih financ je vidna le na prihodkovni strani, medtem ko ni bilo rezov v število zaposlenih in plače v javnem sektorju. "Ob oddaji načrta reform Evropski komisiji pričakujem dodatne pritiske iz Bruslja. To je moje edino upanje," še pravi Burger, ki eno od ključnih težav vidi v različnih pogledih znotraj koalicije, ki se ni sposobna poenotiti.

Podjetnik Marjan Batagelj pravi, da so gospodarstveniki ujetniki okolja, ki ga oblikuje nastavlja politika. "Vladi smo posredovali že veliko predlogov, a so bili žal večinoma preslišani. Tu mislim predvsem na fleksibilnost delovne sile in pokojninsko reformo. Če vlada ne upošteva pobud gospodarstva, tudi ne more pričakovati njegove konkurenčnosti."

Metadonska dokapitalizacija bank Direktor podjetja Batagel & Co. se boji prihodnjega leta, ko bo v veljavi zlato fiskalno pravilo. "Novo zadolževanje ne bo mogoče, obresti bomo morali vračati, zato se sprašujem, ali bodo denar iskali v novih davkih in dodatnih obremenitvah gospodarstva." Problematizira tudi dokapitalizacijo bank. "Dokapitalizacija namreč ni razvoj, je le metadonska injekcija. Če pa odvisnika ne odvadiš, mu ni rešitve. Treba je spremeniti lastniško strukturo bank."

Direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Mitja Štular ocenjuje, da vlada ni sprejela globljih vsebinskih ukrepov. "Vse se je vrtelo okrog tega, kako zagotoviti čim več denarja z zadolžitvami in dvigovanjem obremenitev državljanov, skoraj nič pa kako zagotoviti bolj razumno porabo in stimulativno gospodarsko okolje."

Višek amaterstva Štular omenja nepregledne zadolžitve po previsokih obrestnih merah, dvig DDV, uvedbo davka na nepremičnine in dvig cen vinjet. "Višek amaterstva je davek na nepremičnine, s katerim vladajoča koalicija ponižuje državljane in se norčuje iz njihovega časa, ki ga preživljajo v vrstah na uradih v želji, da vsaj za silo omilijo posledice nedomišljenega zakona."

Boljše samo za tiste, ki so v vladi Sindikalist Janez Posedi pravi, da se razmere v letu dni niso izboljšale in da ne vidi pozitivih vplivov, ki bi bili posledica delovanja vlade. "Žal smo morali ugotoviti, da vlada gospodarskega načrta ni imela, slišati je, da ga pripravlja. Razmere, razen za tiste v vladi, niso boljše, upamo samo, da bodo kmalu boljše."

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam pozitivno ocenjuje socialni dialog, čeprav je skeptičen glede končnega rezultata. "Vlada bo naslednji mesec v Bruselj enostransko poslala program stabilnosti. Šele takrat bomo videli, kako resni so pogovori glede socialnega sporazuma," še pravi Posedi.