Nedelja, 25. 6. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
DAN DRŽAVNOSTI
Kako je Slovencem uspel zgodovinski podvig
Nova revija št. 57, proces proti četverici JBTZ, Majniška deklaracija, zmaga Demosa na prvih demokratičnih volitvah po letu 1928 … To so eni od mejnikov na poti k samostojni slovenski državi, ki je bila razglašena na današnji dan leta 1991. V spomin na ta dogodek praznujemo dan državnosti.
57. številka Nove revije.
Na začetku slovenskega osamosvajanja so bile besede. In te besede so bile 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Ta številka zato velja za programski temelj slovenskega osamosvajanja od Jugoslavije. Avtorji prispevkov so bili med drugim: Dimitrij Rupel, Tine in Spomenka Hribar, France Bučar, Ivo Urbančič, Jože Pučnik …
Aretacija Janeza Janše.
31. maja 1988 zgodaj zjutraj so uslužbenci Službe državne varnosti (SDV) aretirali takrat 29-letnega Janeza Janšo, komentatorja tednika Mladina in kandidata za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Isti dan je vojaška protiobveščevalna služba KOS aretirala še podčastnika JLA Ivana Borštnerja, nekaj dni pozneje pa SDV še urednika in novinarja Mladine Davida Tasiča. Začela se je afera JBTZ.
Predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar na shodu 21. junija 1988.
Povod za aretacijo in proces proti četverici na vojaškem sodišču je bila izdaja vojaške skrivnosti. Corpus delicti je bilo posedovanje dveh vojaških dokumentov o posegu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v primeru civilnih protestov v Sloveniji. Slovensko javnost, ki se je vsej bolj zavedala, kakšno grožnjo predstavlja JLA, je aretacija razjezila, kar so pokazali z množičnim obiskom protestnega shoda na Kongresnem trgu v Ljubljani 21. junija 1988, ki ga je soorganiziral Odbor za varstvo človekovih pravic. Ta odbor je vodil Igor Bavčar. Shod na Kongresnem trgu je začetek slovenske pomladi.
Tone Pavček bere Majniško deklaracijo.
8. maja 1989 je pesnik Tone Pavček pred večtisočglavo množico na protestnem shodu na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo, deklaracijo, ki je še bolj odprla vrata slovenske poti iz Jugoslavije. Majniška deklaracija je namreč zahtevala suvereno slovensko državo. Njeni pisci so bili Dimitrij Rupel, France Bučar, Ivo Urbančič, Hubert Požarnik in Veno Taufer.
Predstavniki Demosovih strank januarja 1990.
Že maja 1988 je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ) Ivana Omana, a pravi val novih strank (te so se na začetku še imenovale zveze, ker je bil večstrankarski sistem dovoljen šele konec leta 1989) se je zgodil leta 1989: Ruplova Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Zeleni Slovenije Dušana Pluta, Slovenski krščanski demokrati (SKD) … Večina novoustanovljenih strank se je novembra 1989 združila v Demokratično opozicijo Slovenije (s kratico Demos). Koalicijo je vodil prvak socialdemokratov Jože Pučnik.
Volitve leta 1990.
Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve popolnoma demokratične volitve po letu 1928. Volivci so izbirali tudi novo slovensko skupščino in parlament ter člane predsedstva Slovenije in predsednika predsedstva Slovenije.
Demosova oziroma osamosvojitvena vlada.
Na parlamentarnih oziroma skupščinskih volitvah je slavila koalicija Demos. Ta je nato sestavila vlado, ki jo je vodil predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle. Med pomembnimi ministri osamosvojitvene vlade so še bili: Dimitrij Rupel (zunanji minister), Igor Bavčar (notranji minister), Janez Janša (obrambni minister), Rajko Pirnat (pravosodni minister), Andrej Capuder (minister za kulturo), Jože Mencinger (minister za gospodarstvo, ki pa je odstopil že pred osamosvojitvijo) ...
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
Na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije je slavil Milan Kučan, ki je v drugem krogu premagal Jožeta Pučnika. Kučan, ki je bil med majem 1986 in decembrom 1989 voditelj slovenske partije, je v 90. letih postal najbolj priljubljen slovenski politik. Poraženi Pučnik se je po predsedniških volitvah osredotočil na priganjanje Demosove vlade k osamosvajanju Slovenije, zaradi česar je dobil vzdevke kot motor slovenskega osamosvajanja ter nestor ali oče slovenske države.
Plebiscit 23. decembra 1990.
23. decembra 1990 se je na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo odločilo skoraj 1,3 milijona slovenskih volivcev. To je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izide so slovesno razglasili 26. decembra, zato na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.
Obkolitev učnega centra v Pekrah.
Slovensko osamosvajanje, še zlasti na obrambnem področju, je zelo jezilo jugoslovanske generale. 23. maja 1991 so zato enote JLA obkolile učni center v Pekrah pri Mariboru in zahtevale tamkajšnje nabornike. Slovenija se ni uklonila JLA, zato so morali jugoslovanski generali tokrat popustiti.
Prvi dvig nove slovenske zastave 26. junija 1991.
Slovenija je 25. junija 1991 v parlamentu razglasila svojo samostojnost in enotnost. Enako je 26. junija slovesno razglasila na množični prireditvi na Trgu republike v Ljubljani.
Agresija JLA na Slovenijo junija 1991.
Že 26. junija so se proti slovensko-italijanski meji začeli valiti tanki JLA, splošna agresija jugoslovanske vojske na Slovenijo pa se je začela 27. junija v zgodnjih urah. Začela se je desetdnevna vojna za Slovenijo.
Slovenski teritorialci razorožujejo vojake JLA.
V desetdnevni vojni so slovenske sile (teritorialci in policisti) zaustavile JLA. 7. julija je bil podpisan brionski sporazum, ki je končal vojno. 18. julija je jugoslovansko predsedstvo sklenilo, da se enote JLA v treh mesecih umaknejo iz Slovenije. Zadnji vojaki JLA so se iz Slovenije umaknili v noči na 26. oktober. 25. oktobra zato praznujemo dan suverenosti.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in avstrijski zunanji minister Alois Mock.
Po koncu trimesečnega moratorija 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla tudi lasten denar – slovenski tolar. Že pred božičem je Slovenijo priznala Nemčija, 15. januarja 1992 pa še večina drugih članic Evropske skupnosti (zdajšnja EU). 22. maja 1992 je Slovenija tudi postala članica Združenih narodov. Med tujimi politiki, ki so bili prijatelji Slovenije v času njenega boja za mednarodno priznanje, je bil poleg nemškega kanclerja Helmuta Kohla in njegova zunanjega ministra Hansa-Dietricha Genscherja tudi takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock.
9