Torek,
22. 9. 2015,
20.38

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Slovenija Denis Čaleta Sova

Torek, 22. 9. 2015, 20.38

8 let, 8 mesecev

Kako je Angela Merkel odprla Pandorino skrinjico

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Kljub humanitarnemu vidiku pri obravnavi beguncev ne smemo pozabiti na nacionalne varnostne razmere, opozarjata strokovnjak za varnostne študije Denis Čaleta in nekdanji prvi mož Sove Damir Črnčec.

Kadar govorimo o begunskih tokovih, v ospredje seveda postavljamo humanitarni vidik, a glede na izjave nekaterih beguncev za televizijske hiše, ko govorijo o tem, da jih v Nemčiji čaka boljše življenje, je videti, da ne gre za klasične migracije po evropskih normativih, temveč te preraščajo v ekonomske, meni Denis Čaleta z Inštituta za korporativno varnostne študije ICS Ljubljana.

Ne smemo zanemariti varnostnega vidika, ki ga prinaša tako množična migracija beguncev, opozarja Čaleta. Po njegovem mnenju so bili policisti do zdaj uspešni pri delu varuha in nadzornika naših mej, ne pa popolnoma, saj je težko zagotavljati nadzor na mejnih prehodih in tudi na zelenih mejah.

"Svojo vlogo bi morale odigrati tudi obveščevalno-varnostne službe" "Gre res za veliko maso ljudi, ki je velik izziv za vsak nacionalni varnostni sistem. Upam le, da država ne bo spet mačehovska do naših policistov, sploh kar zadeva vire, kader, opremo, a če bi se v prihodnosti še zgodili tako imenovani množični nezakoniti prehodi, in to lahko pričakujemo, bi morale svojo vlogo odigrati tudi obveščevalno-varnostne službe," je prepričan Čaleta.

Državne meje in mejni nadzor niso več zadostno jamstvo, da se preveri identiteto vsake osebe, ki vstopa v EU. Splošni vtis do nedavnega je bil, da je želja vsake države, da čim prej transportira begunce od točke vstopa v državo do točke izstopa in jim omogoči nadaljevanje v smeri njihove ciljne destinacije, ki je v večini primerov Nemčija.

Čaleta: Meje niso odprte V javnosti se, pojasnjuje Čaleta, ustvarja tudi miselnost, da so meje odprte, a to ni res. "Te nezakonite migracije omogočajo, pa tudi informacije so takšne, da se med ljudi, ki so potrebni pomoči, vmešajo številni pripadniki Islamske države, ki se vračajo proti Evropi. In to so informacije, ki bi nas morale skrbeti," pravi sogovornik.

Sam vidi težavo tako v postavljanju ograj na madžarski meji kot v javnem pozivu Nemčije. "Dobivamo nasprotujoče si informacije, ki onemogočajo skupni evropski nastop pri tem vprašanju," opozarja sogovornik.

Da je nacionalni varnostni sistem na preizkušnji, je prepričan tudi nekdanji direktor slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Damir Črnčec. "Nezakonite migracije so nedvomno posledica konkretnega globalnega vira ogrožanja in tveganja, konkretnega kriznega žarišča. Vojna v Siriji, ki traja že več kot štiri leta, je prepletena s kriznim žariščem v Iraku, ta je to postal po vojaški intervenciji leta 2003.

Z vmešavanjem velesil je konflikt postal globalno tveganje Oborožen konflikt ima elemente državljanske vojne, z vmešavanjem sosed je prerasel v regionalno vojno, z vmešavanjem velesil na eni in drugi strani pa je postal globalni vir tveganja za jugovzhodno Evropo, zahodni Balkan in Evropsko unijo, pojasnjuje.

Migranti so postali iskalci boljšega življenja Val nezakonitih migrantov je postal najprej humanitarno vprašanje, na varnostni vidik pa so prvi vidno opozorili šele Madžari, pravi Črnčec. Begunci, ki so se iz taborišč v Turčiji ter drugih okoliških držav napotili na pot po balkanski transverzali do Nemčije, so s tem postali migranti, iskalci boljšega življenja na zahodu, meni sogovornik.

"Nemška kanclerka je s svojim pozivom dobrodošlice vsem v Nemčiji odprla Pandorino skrinjico ter motivirala za pot še tiste, ki niso nameravali zapustiti begunskih taborišč, upajoč, da se bodo nekoč vendarle lahko vrnili domov, k lastnim ognjiščem, od koder so jih pregnali. Način, kako so to izvedli, torej brez dokumentov, brez volje in želje, da meddržavne meje prestopajo na mejnih prehodih, je migrante opredelil kot nezakonite. Ves proces pa nedvomno pomeni nezakonite migracije, zato gre za varnostno tveganje in grožnjo transnacionalne dimenzije, kot jo opredeljuje resolucija," je prepričan Črnčec.

Tragedija množice nič krivih posameznikov Gre za skupek tragedij velikega števila nič krivih posameznikov, ki jih izkoriščajo tihotapci z ljudmi, med njih pa so se zelo verjetno pomešali tudi pripadniki terorističnih skupin, kot je Islamska država, tako kot Čaleta meni tudi Črnčec.

Številke, tak pravi Črnčec, ki gredo proti milijonu, so spet razgalile bedo evropske skupne zunanje in varnostne politike ter načela zagotavljanja varnosti meja po schengenu: "Gradnja zidu na Madžarskem je morda razumljiva poteza z vidika Madžarske, z vidika EU pa spreminjanje v ograjeno Evropo ni nekaj, kar sledi temeljnim ciljem, zaradi katerih je EU nastala."

EU brez jasne politike EU nima jasne politike ali načrtov, kako se spopasti z množično migrantsko krizo, temveč je to preprosto prepustila državam članicam. "Začasni suspenzi notranjih meja schengena dežujejo kot po tekočem traku, Slovenija pa se lahko upravičeno zaskrbljeno vpraša, kaj to pomeni za slovensko nacionalno varnost. Ali se lahko kot država soočimo z deset tisoči nezakonitih migrantov, ki bi zaradi suspenza schengena naenkrat obtičali v Sloveniji?"

Ali smo pripravljeni vojaško posredovati v Siriji in Iraku ter razrešiti težavo tam, od koder izvira? Sam vidi rešitev vprašanja migrantov v tem, da beguncem omogočimo dostojno življenje tam, od koder prihajajo. "To je vprašanje za politične odločevalce v EU. Ali smo pripravljeni vojaško posredovati v Siriji in Iraku ter razrešiti težavo tam, od koder izvira? Ali je za to politična volja, so za to finančna sredstva v podhranjenih proračunih evropskih vojska, pri čemer Slovenija ni nobena izjema?" se sprašuje nekdanji prvi obveščevalec.