Kako hude so bile zime v Sloveniji v zadnjih sto letih

Slovenijo je zadnje dneve prizadela snežno-ledena ujma, ki lomi drevja in uničuje električno napeljavo. Moten je cestni in železniški promet, veliko ljudi je brez elektrike. Kako hude pa so bile zime v Sloveniji v prejšnjih letih?

Najhujši žledolomi po letu 1980 Slovenijo je v zadnjih dnevih prizadel zlasti žled oziroma žledolomi. Poglejmo si najhujše žledolome v zadnjih desetletjih:

Hude ujme z žledom so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajele v naslednjih obdobjih (vir: Iztok Sinjur in sodelavci, Žled v Sloveniji januarja 2010, Gozdarski vestnik, letnik 68, št. 2):

- novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674 tisoč kubičnih metrov lesa.

- Novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21 tisoč hektarjev.

- Konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar 8 odstotkov površine slovenskih gozdov.

- V zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900 tisoč kubičnih metrov lesne mase na slabih 8 odstotkov površine slovenskih gozdov (približno 82.000 hektarjev).

- januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov.

Najbolj mrzlo je bilo pozimi leta 1929 Najhujša in najbolj ostra zima v zadnjih sto letih je bila leta 1928/1929. Tik pred božičem so meteorologi še napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo toplo vreme, nato pa je za silvestrovo začelo snežiti. Po snegu je pritisnil hud in oster mraz.

Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. Pod -10 stopinj je bilo občasno še tudi v marcu.

Tako so zmrzovale reke (na primer dolenjska Krka pri -30 stopinjah), zamrznil je tudi del morja med Koprom in Piranom, pa tudi obala pri Trstu. Kako oster mraz je pritisnil, pove podatek, da so kmetom v zaledju mest ob Tržaškem zalivu zamrznile vse oljke. Tudi drevesa so pokala od mraza.

Hud mraz ni prizadel samo Slovenije, ampak je zajel vso staro celino: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija, v sredozemskih Benetkah je zamrznila laguna.

Največ snega je bilo pozimi 1952 Rekordno največ snega je zapadlo pozimi 1951–1952. Ta zima ni bila tako mrzla kot zima 1928–1929, pač pa je veliko preglavic ljudem delal sneg. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja.

Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, v Kočevskem rogu pa okoli 200 cm.

Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike.

Izredne razmere v državi, v Ljubljani rovi skozi sneg Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.

Kot spletna stran ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, je bilo leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko.

Druge najhujše zime v zadnjem stoletju so bile še (vir: Vremensko društvo Zevs):

- Zima 1939/1940. Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.

- Zima 1941/1942. Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.

- Zima 1962/1963. Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija. Na Primorskem je bila močna burja, pomešana s snegom in ledom. Ceste so bile poledenele in neprevozne.

- Zima 1980/1981. Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje.

- Zima 1984/1985. Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj.

- Zima 1995/1996. Dolga in snežna zima s 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila.

- Zima 2004/2005. Med 6. in 10. februarjem hud mraz. Mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950.

- Zima 2012/2013. Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega pa je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.