Kaj so o novih zakonih odločili poslanci DZ?

Predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin ni primeren za nadaljnjo obravnavo

Predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev s prvopodpisanim Pavlom Ruparjem, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je danes ocenil DZ. Da je primeren, je ocenilo 24 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 45.

Novice Oster dvoboj med Ruparjem in Klakočar Zupančičevo #video

Po predlogu, ki bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme, bi pokojnine, ki ne presegajo tisoč evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1.500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1.500 evrov pa za pet odstotkov, je v današnji predstavitvi predloga dejal Rupar.

Vlada predloga zakona ni podprla. Kot je opozorila, bi se moral izdatek na pokojninskem področju za izvajanje obravnavanega predloga letno zvišati za 870 milijonov evrov. Če bi ta sredstva hoteli pridobiti, bi se morali prispevki delodajalcev in delojemalcev pomembno zvišati. A širokega družbenega soglasja med generacijami za to ni, je med današnjo prvo obravnavo predloga poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.

Poslanske skupine koalicijskih strank so v predstavitvi stališč opozarjale, da predlog ruši razmerja med pokojninami, da je populističen in parcialen. Poslanski skupini SDS in NSi pa sta po drugi strani menili, da vlada ne stori dovolj za upokojence z nizkimi prejemki in da je zato obravnavani predlog zanje dobrodošel. Foto: Unsplash

Predlog novele zakona o osnovni šoli primeren za nadaljnjo obravnavo

Poslanci so po splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli s 46 glasovi za in 26 proti ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga v Svobodi, SD in Levici ter poslanec Felice Žiža, v SDS in NSi so bili proti. Predlog med drugim določa, da je uspeh na NPZ lahko eno od meril za vpis na srednje šole.

Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva obvezni tuji jezik za prvošolce. Poleg tega predvideva nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce in določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa na srednješolskih programih. NPZ je po zdajšnji ureditvi obvezen v 6. in 9. razredu ter ni eno od meril pri vpisu na srednje šole.

Na ministrstvu z novelo prenavljajo tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah. Sedanje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, bi skladno s predlogom novele preoblikovali v štiri nova vsebinska področja. Med temi so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.

Predlog uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Kot so pojasnili na ministrstvu, učenci priseljenci v prvih mesecih po vključitvi v slovensko osnovno šolo namreč zelo težko sledijo pouku. Foto: Shutterstock

Predlog novele predvideva tudi novosti za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v naslednjem izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli, še določa predlog novele.

Aleš Rezar bo preiskoval, ali se politika vpleta v policijo

Državni zbor je na današnji seji na predlog mandatno-volilne komisije DZ za novega predsednika preiskovalne komisije DZ o sumih političnega vmešavanja v delo policije s 64 glasovi za in nobenim proti imenoval poslanca Svobode Aleša Rezarja. Ta bo nasledil Miho Lamuta, ki je s čela komisije odstopil iz zdravstvenih razlogov.

Predlog novele zakona o javni rabi slovenščine primeren za nadaljnjo obravnavo

 DZ je danes z 72 glasovi za in nobenim proti odločil, da je predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, s katerim želi ministrstvo za kulturo posodobiti zakonodajo o rabi jezika za digitalno dobo, primeren za nadaljnjo obravnavo. Novela predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah.

DZ je o predlagani noveli opravil splošno razpravo na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem (Svoboda).

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je uvodoma izpostavila možnosti, ki jih omogoča sistem ChatGPT, in poudarila, da zakon o javni rabi slovenščine, ki je bil sprejet pred 20 leti, takšnih novih okolij uporabe ni predvidel. Slovenski jezik med drugim še ni upoštevan v glasovnih vmesnikih v nekaterih avtomobilih, saj je odločitev o rabi slovenščine prepuščena proizvajalcem.

Kot je pojasnila, želijo denimo določiti, da bodo Applove naprave morale znati slovensko. Ne bo pa novela rešila podnaslavljanja vsebin pri pretočnih velikanih, kot sta Netflix in Disney, ker zanje velja načelo države izvora in s tem njihova zakonodaja.