Kaj pomeni slovenski ne pogodbi o prepovedi jedrskega orožja

"Slovenija se je že prej pridružila zahtevam po jedrski razorožitvi in naša vlada to zelo podpira, podpiram tudi sam. To je nekaj, kar ves čas zagovarjamo in tako bomo tudi nadaljevali," je dejal premier Miro Cerar, a dodal, da je pogodba "v določenih vsebinah preveč radikalna in nerealna".

Premier je dodal, da si Slovenija prizadeva za odstranjevanje jedrskega orožja, a "ne z nekimi ad hoc akcijami, ki so vnaprej obsojene na neuspeh in kjer gre bolj za neko promocijo stališč". Pojasnil je, da če pri tem ne sodelujejo ključne države, ki so nosilke jedrskega oboroževanja, potem gre za simpatično pobudo, ki izzveni v prazno.

Ne manj, več bo jedrskega orožja

Foto: Ana Kovač Kakšne posledice utegne imeti slovenski "ne" pogodbi, smo vprašali Klemna Grošlja. "To je pobuda, ki konkretnih posledic za Slovenijo ne more imeti. Slovenija je kot članica zveze Nato del t. i. Natovega jedrskega dežnika. S tega vidika mi uživamo neke dobrobiti tega varstva," odgovarja obramboslovec s fakultete za družbene vede.

Grošelj dodaja, da bi lahko Slovenija dala bolj diplomatski odgovor, zakaj pogodbe ne bo podpisala, a dodaja: "Koliko je pogodba v danih okoliščinah mednarodnega okolja realna, pa je drugo vprašanje, tukaj se s premierjem Cerarjem strinjam. Tukaj je vprašanje jedrske proliferacije."

V bližnji prihodnosti Grošelj ne vidi možnosti za kak sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, ki bi bil bolj realen. "Celo nasprotno. Trdim, da se bo proces jedrskega širjenja nadaljeval. Sem celo prepričan, da bomo v bližnji prihodnosti videli nekluarizacijo v primeru Japonske, da smo blizu temu tudi v primeru Južne Koreje. Tudi v kontekstu EU, zadnjega pol leta v Nemčiji potekajo razprave o potrebi po tem, da bi imela EU jedrsko orožje. Bojim se, da ta pobuda, ki je sicer dobronamerna in bi za človeštvo pomenila velik korak naprej, v tem trenutku ni realna. Lahko pričakujemo celo nasproten proces, da bo vedno več držav postalo jedrskih. Tukaj je še Iran, ki de jure ni, de facto pa že je jedrska sila. Tu je še vprašanje Savdske Arabije, ki ko bo Iran uradno postal jedrska sila, tudi sama postala jedrska sila," opiše nič kaj nejedrsko prihodnost.

Foto: STA , "Nimamo korajže"

Veliko bolj kritičen do slovenskega nepodpisa pogodbe je Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost. "Za podpis nam manjka malo korajže in pokončne drže. Podobno kot za priznanje Palestine ali notifikacijo nasledstva Avstrijske državne pogodbe. Mogoče računamo na kravje kupčije, predno se uveljavi odločba arbitraže," je namignil.

"Argumentov, zakaj ne bi podpisali, ni. Če je lahko podpisala npr. Avstrija, Irska, Nova Zelandija, vsa Latinska Amerika in celo Vatikan, ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi mi. Švedska še ni podpisala, ker naj bi doživela posebne pritiske v zadnjem mesecu," dodaja nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost, direktor UNMOVIC-ovega centra v Bagdadu (od leta 2002 do 2003), nato pa zaposlen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) na Dunaju.

"Argument o Severni Koreji je papagajski, DPRK ima mogoče 20 a-bomb, Izrael mogoče 200, Indija in Pakistan pa mogoče vsaka po 150. Vse naštete države so zunaj NPT in zunaj IAEA inšpekcij. Razorožitev v okviru NPT žal ne deluje, če naši politiki tega ne vidijo, je to zaradi upanja na nove kravje kupčije. Zakaj imamo drugačno stališče kot 122 drugih držav v svetu? So vsi ti sanjači? Gre za moralni načelni pristop ..." je prepričan Gregorič, ki sklene: "Koliko atomskih bomb potrebujemo za obrambo Slovenije? Eno, deset, sto, tisoč?"