Kaj bo na meji počela slovenska vojska

Včeraj potrjene dopolnitve zakona o obrambi uvajajo izjemna pooblastila vojske. Ta bo lahko skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje opozarjala, napotovala, začasno omejevala gibanje oseb in sodelovala pri obvladovanju skupin in množic. Policijska pooblastila sicer predvideva zakon o nalogah in pooblastilih policije.

Novelo zakona je državni zbor sprejel včeraj, veljati bo začela prihodnji teden. Določa, da bo lahko v posebnih varnostnih razmerah parlament z dvotretjinsko večino odločal o podelitvi določenih policijskih pooblastil vojski. Pooblastila bo vojska izvajala pod veljavnimi pogoji za policiste, o opravljenih pooblastilih pa bo morala vsakič nemudoma obvestiti policijo.

Grošelj: Od vojske se pričakuje predvsem podporna vloga Vojska bo smela v sodelovanju s policijo izvajati le tista pooblastila, ki so v noveli izrecno predvidena. Zakon vojakom ne dovoljuje pridržanja ali privedbe oseb, niti uporabe prisilnih sredstev. Obramboslovec Klemen Grošelj je prepričan, da tovrstna pooblastila ostajajo v izključni pristojnosti policistov.

Vojaki bodo tako policiji v prvi vrsti podpora pri izvajanju njenih nalog. A razmeroma splošna določila lahko po Grošljevih besedah povzročijo zmedo na terenu. Vojaki morajo namreč natančno vedeti, kaj smejo in česa ne. Dopušča možnost, da bodo na začetku sicer previdni, pozneje pa bi se lahko pojavila prerivanja za pooblastila s policijo.

Svete: Ni jasno, kateri pripadniki vojske bodo imeli pooblastila Grošelj pravi, da bodo ravnanje vojske podrobneje urejala pravila delovanja, ki jih mora vlada še sprejeti, vendar po njegovo ni dobro, da se mogoči posegi v človekove in državljanske pravice urejajo s takšnim predpisom. Kakšni bodo mehanizmi nadzora in kdo ter kako pogosto bo poročal državnemu zboru, se sprašuje Grošelj, ki v kratkem pričakuje dodatno dopolnitev zakonskih določb.

Odločitev je logična, drugo vprašanje pa je, ali je pravočasna, meni Uroš Svete, predstojnik katedre za obramboslovje na FDV. Če bo država želela nadzorovati mejo, brez vojske ne bo šlo, ocenjuje Svete. Po njegovem mnenju ni dorečeno, katerim pripadnikom vojske se pooblastila podeljuje. Dodaja, da najverjetneje ne vsem, ampak ustrezno izurjenim pripadnikom vojaške policije in enotam, ki so podobne naloge opravljale na mirovnih misijah v tujini.

Ureditev podobna avstrijski Poudarja, da je nujno skupno delovanje policije in vojske, kot jo pozna Avstrija. Tamkajšnja ureditev predstavlja primer dobre ureditve sodelovanja med civilno in vojaško sfero, zaradi česar vladi ni bilo treba izumljati nečesa novega, pojasnjuje Svete. Tudi vlada se je ob predlogu zakona sklicevala na avstrijsko, madžarsko in nemško ureditev. V Avstriji so predvidene samostojne vojaške patrulje na zeleni meji, ki pa morajo ob potrebi po intervenciji poklicati policijo. Nazadnje so tvorili mešane patrulje, kjer je policija izvajala pooblastila, vojska pa bi intervenirala, če bi bila nujna samoobramba.

Madžarska zakonodajo dopolnila že v začetku septembra Nemška zvezna vojska po drugi strani nima policijskih pooblastil, temveč zagotavlja le logistično podporo. Madžarska je zakon o oboroženih silah, zakon o policiji in zakon o migracijah dopolnila nedavno.

Tako lahko od 9. septembra dalje madžarski vojaki pri nadzoru meje izvajajo določena policijska pooblastila. Ta za razliko od Slovenije vključujejo legitimiranje in popisovanje nelegalnih migrantov, ne pa tudi uporabe prisilnih sredstev ali odvzema prostosti, v čemer je ureditev enaka slovenski.